#76 - Ali je lahko sociologija objektivna? Meje znanstvenosti (Aleks Tomažič)

Ta epizoda Humanistike v pogovoru se začne z dvomom. Ne z družbenim problemom, temveč z vprašanjem o sami sociologiji: ali lahko sploh govorimo o objektivni znanosti o družbi? Aleks Tomažič, dijaki 3. letnika gimnazije, v pogovoru odpira eno najbolj temeljnih dilem družboslovja.Namesto klasične razlage epizoda poslušalca vodi skozi napetost med dvema idealoma – splošnostjo in objektivnostjo. Na eni strani želja po univerzalnih zakonitostih družbe, na drugi strani zavedanje, da družbo soustvarjajo ljudje, ki jo hkrati tudi razlagajo.V središču epizode ni odgovor, temveč proces razmišljanja: od Durkheimovega poskusa, da družbo razume kot skupek zakonitosti, do Weberjeve zahteve po vrednostni nevtralnosti in sodobnih pogledov, ki priznavajo, da je raziskovalec vedno del sveta, ki ga proučuje.Epizoda tako deluje kot refleksija o znanosti sami – o tem, koliko resnice lahko pričakujemo od raziskovanja družbe in zakaj je prav zavedanje omejitev tisto, kar sociologijo dela znanstveno.Epizoda, katere mentor je učitelj filozofije in sociologije na Gimnaziji Ilirska Bistrica in Šolskem centru Postojna Gorazd Brne, je nastala v okviru pouka sociologije.- - -* Viri in literatura:Durkheim, E. (2007). Pravila sociološke metode (S. Krušič, prev.). Studia Humanitatis. (Izvirno delo objavljeno 1895)Giddens, A. (1984). The constitution of society. Polity Press.Haralambos, M. in Holborn, M. (2005). Sociologija: Teme in pogledi. DZS.Kuhn, T. S. (1998). Struktura znanstvenih revolucij (F. Zore, prev.). Krtina. (Izvirno delo objavljeno 1962)Weber, M. (2002). Objektivnost spoznanja v družboslovju (T. Hribar, prev.). Sophia. (Izvirno delo objavljeno 1904)