Akcija Očistimo gore, tokrat pod Triglavom

V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU, Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so v okolici Kredarice in Triglavskih podov nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov. V devetih letih so gore zaradi čistilnih akcij lažje za 30 ton odpadkov Še pred kot dvema desetletjema je bila v gorah navada, da si po malici embalažo skril pod kamen ali pa kar vrgel čez steno. Še starejši pa je zapis v Planinskem vestniku iz leta 1964, iz katerega izvemo, da so na vrhu Grossglocknerja našli kup praznih konzerv in steklenic – to naj bi bilo znamenje avtomatizacije in proizvodnje, vprašanje pa je, “Ali se to spodobi za ,gospodo’ alpiniste, ki hočejo veljati ,več kot športniki’ in ki se imajo vsekakor za ,elito’ planinstva.” Na to, da odpadki ne sodijo v gorski svet, so začeli opozarjati že v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bila na Triglavu organizirana vseslovenska čistilna akcija, že pred več kot 35 leti pa je akcijo Odnesimo smeti v dolino začela Planinska zveza Slovenije. V akciji Očistimo gore, ki se ji je pridružilo kar nekaj organizacij, med drugimi Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije, ZRC SAZU,  Triglavski narodni park, ARSO, pa tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica in drugi so na Kredarici in Triglavskih podih ter okolici nabrali 380 kilogramov odpadkov, po devetih letih od začetka projekta pa so naše gore lažje za kar 30 ton odpadkov. V Triglavskem domu na Kredarici v eni sezoni prespi približno 7500 ljudi, štiri ali pet krat toliko se jih v njem le ustavi na vrh Triglava ali z njega. In pri tako visokem številu tudi število vsega, kar v koči potrebujejo ni majhno.  Tedensko helikopter na Kredarico dostavi med 7 in 8 ton hrane, pijače in drugih stvari. Samo v avgustu so z gore odpeljali približno 10 ton odpadkov. Z večjim številom obiskovalcev se povečujejo tudi negativni vplivi na okolje, predvsem na območjih, na katerih planinske koče nimajo čistilnih naprav za odpadne vode, oziroma niti zadostne količine vode za napravo. Prav z vodo na Kredarici je povezan tudi Triglavski ledenik, ki ga na Geografskem inštitutu Antona Melika pri ZRC SAZU neprekinjeno raziskujejo in spremljajo že vse od leta 1946. Za ta namen je na Kredarici postavljena tudi spletna kamera, ki je del projekta Preučevanje slovenskih ledenikov in je edina, ki je usmerjena proti Triglavu