Antika: geneza evropske književnosti

Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih in predstavnikih. Čeprav je pisni del mature iz slovenščine že za dijaki, pa jih ustni del - književnost - še čaka. V pomoč so jim lahko naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda na v antiki. Gre za obdobje Grkov in Rimljanov, antika je torej ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor.Nov cikel oddaj Prvi na maturi - o literarnih obdobjih. Tokrat o književnosti, ki je postavila temelje evropski književnosti Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih, miselnih tokovih, ki so jih oblikovali, glavnih predstavnikih in delih. Naj jim bodo naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda v antiki. Antika, obdobje Grkov in Rimljanov, je ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor, ki nam je pomagal spoznati antiko, njene predstavnike in značilnosti. "Antika je postavila temelje."  Antično književno obdobje se je začelo s Homerjem, ki je živel v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem, končalo pa šele v 5. stoletju našega štetja. Obsega namreč tako grško kot rimsko kulturo, obe književnosti pa se delita na več različnih obdobij oz. dob. "Rimska antika se je napajala iz grške, povzemala je motive, teme, oblike, zvrsti, ideje, tudi mitologijo. V marsičem je svojo vzornico presegla. Zlasti to velja za komedijo s Terencijem in Plavtom, razvila je tudi satiro, nikoli pa ni dosegla tragedije, kakršno je razvila grška antika." Obe sta se napajali iz mitologije, predvsem iz mita o trojanski vojni (Ilijada in Odiseja) in tebanski kraljevi hiši (Kralj Ojdip in Antigona). Pomembno pri tem je, da človekovo usodo določajo bogovi (za razliko na primer od Shakespearovih dramskih likov), pove Drago Meglič: "Sofoklejevi tragični junaki ne morejo povsem sami vplivati na svojo usodo, ampak so žrtev bogov. Bogovi so tisti, ki odločajo. To je krasno razvidno v tragediji Kralj Ojdip, v kateri Ojdip stori vse, da bi se izognil strašni prerokbi, ampak je zoper voljo bogov enostavno nemočen in bogovi njegovo usodo uravnavajo."  Več o strogih pravilih antične tragedije, značilnosti Homerjevih del, Antigoni, mitih o trojanski vojni in tebanski kraljevi hiši, razliki med grško in rimsko antično poezijo in še čem pa v oddaji!