Prvi na maturi

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o kemiji na splošni maturi. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit pa sestavljata dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35 %, drugi 45 % končne ocene. Kako sta pisna dela sestavljena, kakšne naloge zajemata, kje kandidati zaradi površnosti in pomanjkljivega branja izgubljajo točke po nepotrebnem, kako je z zapisovanjem merskih enot in kakšni so nasveti profesorice za uspešno oceno na maturi – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala s Sabino Eršte, ki kemijo uči na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju.

Že vrsto let je geografija eden izmed najbolj priljubljenih izbirnih predmetov na splošni maturi – tudi lani je bilo tako. Največ maturantov se je odločilo za psihologijo, geografija pa je bila na drugem mestu. V spomladanskem roku je ta izpit pisalo 1.675 kandidatov, opravili pa so ga s povprečno oceno 3,35, kar je nekoliko slabše kot leta 2024 (3,47), prav tako so v povprečju dosegli manj točk kot generacija pred njimi: 68,71 točke od 100 možnih. Katerim napakam se lahko izognejo in na kaj naj bodo še posebej pozorni letošnji maturanti, pa izvemo od profesorja geografije na Gimnaziji Šiška Mihe Kolariča, ki je tudi član državne predmetne komisije SM za geografijo.

Letošnji spomladanski izpitni rok splošne mature se je začel 5. maja s pisanjem maturitetnega eseja – nadaljuje se 29. maja z drugo izpitno polo iz materinščine in 30. maja s pisno pole iz angleščine. Nato sledijo izbirni predmeti, med njimi tudi fizika. Maturitetni izpit iz fizike je sestavljen iz pisnega dela in laboratorijskih vaj. Pisni izpit zajema dva dela, oba kandidati pišejo po 90 minut, prvi predstavlja 35, drugi 45 odstotkov končne ocene. Kakšno znanje zahtevata oz. preverjata dela, kje kandidati izgubljajo največ točk, zakaj je pomembno dobro poznati fizikalne enote in kaj morajo maturanti upoštevati pri zapisovanju decimalnih in veljavnih mest – o vsem tem se je med drugim s profesorico Kristino Leskovar, ki uči fiziko na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju, pogovarjala kolegica Tadeja Bizilj.

Na Prvem v tem tednu pripravljamo za letošnje maturante še nekaj pogovorov s profesorji in z ocenjevalci na maturi, ki podajajo koristne nasvete. Danes izvemo več o psihologiji na splošni maturi – gre za predmet, ki ga zdaj že vrsto let zapored kot izbirni predmet izbere največ kandidatov. Izpit je sestavljen iz pisnega dela in seminarske naloge in preverja razumevanje psiholoških vsebin, sposobnost analize podatkov in argumentiranja v eseju. Pisni del je razdeljen na tri izpitne pole, ki skupaj preverjajo teoretično znanje in analitične sposobnosti. Kako se naloge ocenjujejo, kje se izgublja največ točk, čemu je namenjen konceptni list, na kaj morajo biti maturanti pozorni pri pisanju in kako lahko do 1. junija nadoknadijo morebitno neznanje – o vsem tem se je kolegica Tadeja Bizilj pogovarjala z Ivo Strniša, ki poučuje psihologijo na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju in je tudi licencirana športna psihologinja.

Če se sprašujete, ali morate pri ploščini trikotnika napisati vse korake računanja, ali je enačba zanjo napisana na izpitni poli ali ne, ter kako je z enotami pri rezultatu, potem vas vabimo, da prisluhnete podkastu Prvi na maturi. Pri odgovorih na ta in podobna vprašanja ter s konkretnimi napotki za reševanje matematičnih izpitnih pol nam je pomagala Barbara Kušar, profesorica matematike in pomočnica ravnatelja Gimnazije Kranj, sicer pa tudi članica državne predmetne komisije splošne mature za matematiko.

Danes se je za več kot 7.200 gimnazijskih maturantov s pisanjem eseja iz materinščine začel spomladanski rok splošne mature. Obvezno branje letos vključuje Ivana Cankarja in Tino Vrščaj, tematski sklop pa nosi naslov Klanec nekoč, danes, vedno? Za večino dijakov matura predstavlja največji preizkus zrelosti, a Filip Vidušin je svoj preizkus zrelosti doživel nekoliko drugače, in sicer kar na Evrovizijskem odru. Pevec skupine LPS - Filip Vidušin se namreč maturitetnega eseja v prvem roku ni udeležil, saj je takrat zastopal Slovenijo v Torinu. Kako je ob tem usklajeval priprave na maturo, koliko odrekanja je to zahtevalo in ali danes svojo odločitev obžaluje, je preverila Lana Furlan.

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom. Poglavja: 00:03:59 Izbor letošnjih del za maturo 00:06:43 Kaj zahteva pisanje eseja? 00:10:04 Družbeno ozadje nastanka romanov 00:12:12 Bistvene podobnosti in razlike romanov 00:13:56 Oznake romanov 00:15:06 Enak naslov - drugačna začetnica 00:16:43 Simbolni pomen klanca 00:18:28 Kako se klanca v romanih razlikujeta? 00:21:26 Francka in Eva 00:25:10 Vloga matere 00:30:57 Odnos do družbe, sočloveka, revščine 00:33:53 (Ne)odnos z očetom 00:34:44 Francka in Tone Mihov, Eva Krhlikar in Gregor 00:42:08 Tišina v odnosih 00:44:38 Slikar in Tomaž 00:49:27 Lahko determinizem presežemo? 00:55:02 Okolje in narava v romanih 00:56:38 Motiv teka za vozom 00:58:57 Motiv trpljenja 01:01:00 Konca romanov 01:04:03 Ali usojenosti klanca lahko pobegnemo? 01:07:22 Kateri klanec je bolj tragičen? 01:08:18 Aktualnost romanov 01:09:23 Kaj romana predajata mladim? 01:13:43 Subjektivnost in kritičnost pri pisanju eseja

Drugo obvezno čtivo za letošnji maturitetni esej je roman sodobne slovenske pisateljice Tine Vrščaj Na Klancu. Kako se delo nanaša na Cankarjev roman, kako odseva čas, v katerem živimo, in kaj sporoča mladim? O tem smo govorili z dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in njihovo profesorico slovenščine Tanjo Bigec. Maturanti Alina Karba, Maja Zidar, Ines Horvat, Zala Vaupotič, David Gregorinčič in David Rituper poudarjajo predvsem aktualnost romana Na Klancu Tine Vrščaj, ki nas opominja na človekovo odtujenost in celo brezčutnost do sočloveka in narave. Poglavja: 00:01:46 Oznake romana 00:04:47 Obnova 00:06:15 Navezava na Cankarja in avtobiografski drobci 00:08:55 Liki: Eva 00:18:47 Gregor 00:21:15 Zakaj odnos med Evo in Gregorjem ne uspe? 00:24:33 Stranski liki 00:31:35 Narava 00:32:32 Klanec 00:37:22 Kotel in Ljubljana 00:38:46 Tek (za očetom in avtomobilom) 00:42:17 Medgeneracijski odnosi 00:46:57 Konec romana 00:52:11 Kam so usmerjene kritične osti romana? 00:56:24 Sporočila romana 01:01:31 Jezik in slog pisanja Tine Vrščaj 01:04:17 Kako mladi razmišljajo o materinstvu, okolju, vrednotah v družbi?

Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu iz slovenščine na splošni maturi. Obvezna romana, ki ste ju morali prebrati maturanti, pa sta Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj. V pogovoru z dijaki z Ekonomske šole Novo mesto in njihovo profesorico slovenščine smo pod drobnogled vzeli roman, ki ga je največji slovenski pisatelj napisal leta 1902, in tako vsem, ki 5. maja pišete maturitetni esej, ponudili pregled in razumevanje ključnih likov, simbolov in idej romana, hkrati pa na tematike, ki jih odpira, pogledali tudi z današnjega gledišča. Na klancu je Cankarjevo najdaljše delo, literarni spomenik njegovi materi, ki ga poznamo najverjetneje prav vsi – če ne drugače, vsaj po na naslovu in še drugem ključnem simbolu v njem: teku za vozom … Kako torej Ivana Cankarja berejo in razumejo mladi iz Ekonomske šole Novo mesto? Gosti: Neža Zaman Jelenič, Rinora Thaqi, Darja Hrastar, Jaka Cimerman, Tom Agnič in profesorica slovenščine na Ekonomski šoli Novo mesto Eva Kalčič. Poglavja: 00:02:51 Opredelitve romana 00:04:41 Kdaj je nastal roman: slovenska moderna in Cankar 00:08:21 zgradba in vsebina romana 00:09:00 Liki v romanu: Francka 00:15:10 Tone Mihov 00:19:05 Otroci: Tone, Lojze, Francka 00:24:19 Ljudje s klanca 00:30:34 Cankarjev slog pisanja 00:31:39 Motiv, ki preraste v simbol: tek za vozom 00:35:04 Simbol klanca 00:37:16 Drugi motivi 00:42:31 Tematike romana 00:50:43 Cankarjeva ljubezen do matere, socialna empatija in socialistična misel 00:53:51 Konec romana: pesimističen ali optimističen? 00:53:54 Sporočilo/a romana 01:02:05 Aktualizacija romana Na klancu

V zadnji oddaji Studio ob 17.00, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature, bomo skupaj z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer govorili o tematskem sklopu maturitetnega eseja Človek na razpotjih časa. Iskali bomo vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: zbirke novel Strah in pogum Edvarda Kocbeka ter romana Draga Jančarja In ljubezen tudi. Kaj deli, ki govorita o strahotah druge svetovne vojne, sporočata mladim? Naši gosti so: dijaki Veronika Kos, Ella Litrop, Iva Sečko, Nino Klemenčič in Adam Žižek ter njihova profesorica slovenščine Tanja Bigec.

V drugi oddaji, ki jo letos namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, premišljujemo o zbirki novel Edvarda Kocbeka Strah in pogum. Kdo so glavni protagonisti novel? Kateri od njih so omahljivci, kateri izdajalci? Kdo od njih ravna v skladu z zahtevami svoje etike in kdo se podredi ukazom zgodovinske nujnosti? Kako naj udejanjijo zgodovinsko nujnost in jo osmislijo tako, da ob tem ne izgubijo svoje človečnosti? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00 dijaki Gimnazije Kranj Jan Korošec, Neža Kumše, Ožbej Andrej Naglič, Zara Planinec Čadež, Lara Stoilov Spasova in njihova profesorica slovenščine Špela Camlek.

Človek na razpotjih časa je letošnji tematski sklop iz književnosti pri slovenščini na splošni maturi. V prvi oddaji, ki jo letos posvečamo maturitetnemu eseju, smo o romanu Draga Jančarja In ljubezen tudi razmišljali z dijaki in profesoricama slovenščine na Gimnaziji Novo mesto. In ljubezen tudi je roman, ki ga je Drago Jančar izdal leta 2017, v njem govori predvsem o dogajanju v Mariboru in na Pohorju med drugo svetovno vojno in takoj po njej – v ta zgodovinski kontekst pisatelj postavi življenjske usode svojih likov, ki jih te vojne grozote trajno zaznamujejo in postavljajo tudi v moralne dileme. Ali mladi vidijo delo kot zgodovinski, vojni, ljubezenski roman, ali, kot pravi tudi Jančar sam, za roman o ljubezni? Kakšen vtis so nanje naredili glavni liki? In kakšno je po njihovem mnenju sporočilo tega obveznega letošnjega maturitetnega čtiva?Sodelujejo: Tisa Božič, Ema Medved, Lara Krašovec, Ema Bevec, Valentin Zaletel, profesorici slovenščine Natalija Petakovič in Ajda Gabrič. 

Tokratni Studio ob 17-ih bo potekal ob neposrednem prenosu s 40. Slovenskega knjižnega sejma, kjer bomo prisluhnili pogovoru o podkastu Prvi na maturi. Posebno pozornost vsako leto namenjamo pripravi na maturitetni esej, ki čaka maturante splošne mature in prispeva kar polovico točk h končni oceni iz slovenščine. Kako mladi doživljajo in razumejo dela? Katera vprašanja ali dileme se jim zastavljajo ob prebiranju? So naše radijske oddaje kamenček v mozaiku priprave na esej in celotno maturo? Gostje: Katarina Torkar Papež, prof. slovenščine na Gimnaziji Poljane; Vid Kavčič in Vid Sakač, študenta; Ajda Lučovnik, dijakinja, letošnja maturantka; dr. Matej Šekli, RIC, predsednik DPK SM za slovenščino; Drago Meglič, RIC, pomočnik glavne ocenjevalke.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante letos 7. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je Ujeti ali svobodni, obvezna dela pa štiri drame – Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma, Zaprta vrata Jean-Paula Sartra, Veliki briljantni valček Draga Jančarja in Naše skladišče Tjaše Mislej. Posameznim delom in glavnim likom smo že posvetili dve oddaji Studio ob 17h v preteklih tednih, v tokratni oddaji pa se bomo osredotočili na najpomembnejše razlike in podobnosti med vsemi štirimi dramami, izpostavili nekaj glavnih značilnostih eseja ter podali konkretna navodila na pisanje. Kakšen tip ujetosti zaznamo v delih? Kje se kaže odsotnost upanja? Kateri liki so brezizhodno ujeti? Kaj predstavlja rešitev, svobodo? Se lahko sploh znotraj sistema popolnoma osvobodiš? O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Ula Regali, Zoja Peteh, Julija Ambrožič, Teja Zaletelj, Alja Božič, Aljaž Lampret in profesorica slovenščine, Majda Simonič.

V drugi oddaji, ki jo to leto namenjamo maturantom splošne mature kot pomoč pri pripravi na maturitetni esej, bomo govorili o drami Zaprta vrata, ki jo je med drugo svetovno vojno napisal Jean-Paul Sartre, in o delu Naše skladišče, ki jo ga je pred nekaj leti izdala Tjaša Mislej. Kako ujeti ali svobodni so junaki francoske eksistencialistične in slovenske sodobne socialne drame? Kaj pomeni znani citat iz Sartrove drame »Pekel so drugi« in kakšen pekel predstavlja skladišče velikega hipermarketa? Kako ujeti so liki v lastna dejanja, občutek krivde in odnose z drugimi, kako v kolesje delovanja velikih korporacij, ki na račun poceni delovne sile hlepijo po dobičku? Ali sploh obstaja izhod? Odgovore iščemo v Studiu ob 17h z dijaki in s profesorjem slovenščine Gimnazije Želimlje.

Za maturitetni esej, ki predstavlja za dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo delanje letošnje splošne mature, morajo dijaki letos (2024) prebrati štiri dramska besedila, tematski sklop pa nosi naslov Ujeti ali svobodni. V prvi od treh oddaj Studio ob 17.00, ki jih letos namenjamo maturantom, bomo govorili o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma in Velikem briljantnem valčku Draga Jančarja. Kakšne teme in vprašanja odpirata ti dve dramski besedili, ki sta nastali v minulem stoletju, a v različnih obdobjih? Kaj ju povezuje, kakšne so razlike? Kako nas lahko omejujejo in šibijo lastne travmatične izkušnje, neizživeta spolnost in občutki krivde, koliko skupnost, v kateri živimo, in koliko svobode posamezniku sploh ostane v totalitarnem sistemu? Kateri liki, ki so jih mladi tako temeljito spoznali v zadnjem letu, so najbolj ujeti, kaj jih utesnjuje in ali pot do svobode sploh obstaja? Kako sta deli nagovorili mlade in kako sami občutijo ujetost v okolje, v katerem živijo? Več z dijaki in s profesorico slovenščine z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Kar nekaj oddaj smo na Prvem namenili pisanju eseja in vsem obveznim maturitetnim čtivom: Sofoklejevi Antigoni, Antigoni Dominika Smoleta, Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. V tej spletni ediciji Gymnasiuma smo povzeli nekaj ključnih misli o vseh štirih dramah in navodil za pisanje eseja, predvsem pa slišali mlade, kako razmišljajo o letošnjem tematskem sklopu Ženska na odru sveta.

O tem, kako napisati esej, kaj morajo vsebovati uvod, jedro in zaključek ter kako se maturitetni esej sploh ocenjuje, smo govorili v tretji oddaji Studio ob 17.00, ki jo namenjamo letošnjim dijakom zaključnih letnikov gimnazij. Poleg splošnih napotkov za pisanje, ki naj jih bodo dale profesorica slovenščina in članica maturitetne predmetne komisije Irena Velikonja Kolar ter dijakinje z Gimnazije Šentvid, smo povezali tudi vse štiri obvezne drame in dali mladim priložnost, da sami povedo več o ženskah na odru sveta.

V drugi od treh oddaj Studio ob 17.00, namenjenih letošnjemu maturitetnemu eseju in tematskemu sklopu Ženska na odru sveta, smo se pogovarjali o drugih dveh obveznih čtivih: Nori (Hiši lutk) Henrika Ibsena in o Dogodku v mestu Gogi Slavka Gruma. Dramski deli sta nastali v različnih zgodovinskih obdobjih, družbenih okoljih in umetnostnih tokovih. Kljub temu ponujata primerjave in vzporednice, vsaka posebej pa številne razmisleke in pomisleke. Odgovore o glavnih likih, temah, idejah, motivih in sporočilu norveške meščanske tezne drame in moderne odrske groteske išče voditeljica Špela Šebenik skupaj z dijakinjami Gimnazije Novo mesto in profesorico slovenščine s te šole Natalijo Petakovič.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo.

Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, bomo danes pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Ves svet je oder - sodobna dramatika 20. stoletja med tradicionalnim in modernim Pestrost sodobne književnosti, tako tuje kot slovenske, se odraža tudi v dramatiki. Medtem ko smo v minuli oddaji govorili o dogajanju na evropskih odrih, smo v tokratni pod drobnogled vzeli sodobno slovensko dramatiko in dve drami, ki ju v šolah mladi največkrat predelajo in nato izbirajo tudi na ustnem izpitu iz slovenščine na splošni maturi. To sta Smoletova Antigona, ki bo prihodnje leto tudi obvezno čtivo za maturitetni esej, in Jančarjev Veliki briljantni valček. Naš sogovornik je bil Drago Meglič, profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor.

Od eksistencialističnih dram do dram absurda ...Od vprašanja svobode do vprašanja smisla Druga polovica 20. stoletja je ponavadi obdobje, za katerega pri književnosti velikokrat pri pouku zmanjka časa, zato smo se tokrat posvetili ključnim značilnostim evropske dramatike med in po 2. svetovni vojni. 20. stoletje je stoletje burnega razvoja, velikih odkritij, največjih grozodejstev, revolucij, miselnih premikov in filozofskih smeri. Med vojno in takoj po njej je bil v evropskem prostoru močno prisoten eksistencializem, ki je zaznamoval tudi dramatiko. Nastajale so eksistencialistične drame, kjer je dramska tehnika še tradicionalna, igra realistična in konverzacijska, poudarjena pa je ideja eksistencialistične filozofije. Tak primer so Zaprta vrata francoskega eksistencialista Jean-Paul Sartre. Glavna ideja te enodejanke, postavljene v en sam dogajalni prostor, je, da pekel ni kraj, temveč so to ljudje okoli nas. Dijakom so sicer bolj všeč drame absurda ali antidrame, ki se odmaknejo od tradicionalne zgradbe, klasičnih tipov junakov in klasičnega poteka zgodbe. Zanje so značilni antijunaki, cikličnost, ni dramskega trikotnika, zgodba je izločena, bolj pomembna je idejnost. Tak primer sta Ionescova Plešasta pevka in Čakajoč Godoja Samuela Becketta. Tudi o teh dveh delih izveste več v tokratni oddaji Prvi na maturi.

Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.Teme kmečkega človeka, proletariata in izseljevanja v Ameriko Matura se bliža, zato se bomo v današnji rubriki Prvi na maturi zopet posvetili literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Tokrat gremo v obdobje književnosti med obema svetovnima vojnama, v katerem je prva pomembna smer ekspresionizem, druga pa socialni realizem, o katerem bomo več povedali v naslednjih minutah. S profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Tudi danes ob 12.20 je čas za maturitetne vsebine na Prvem. Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.Pregled literarnih obdobij za ustni del pri slovenščini Kar nekaj predmetov, tako na splošni, kot na poklicni maturi smo v oddajah Prvi na maturi že obdelali, v tem tednu pa se bomo posvetili nekaterim literarnim obdobjem in njihovim značilnostim. Reformacija in protireformacija v Sloveniji se pokriva s svetovnim obdobjem, ki ga imenujemo renesansa in humanizem. Gre za zelo pomembno obdobje, saj takrat dobimo utemeljitev glavnih literarnih vrst, od soneta, romana, do novele in drugih. Več o reformaciji in protireformaciji ter o delih, ki v okviru teh smeri čakajo na maturante pri ustnem izpitu iz slovenščine pa v naslednjih minutah – s profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj, se je pogovarjala Tadeja Bizilj.

Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.Pri bralnem in slušnem razumevanju si vprašanja sledijo po vrsti Zanimanje za izbiro italijanščine kot tuji jezik na splošni maturi sicer v zadnjem obdobju nekoliko pada, vseeno pa imamo za slabih 100 kandidatov kar nekaj uporabnih nasvetov, ki jim bodo 13. junija prav prišli. Eden izmed teh je na primer ta, da si pri bralnem in slušnem razumevanju vprašanja sledijo po vrsti. Prav tako imate pred slušnim razumevanjem čas, da si preberete vprašanja in se pripravite na to, na kaj boste morali odgovarjati. Če ste odgovor na kakšno vprašanje preslišali, se ne "zataknite", temveč sledite posnetku naprej. Slišali ga boste še enkrat. Doc. dr. Jana Kenda z ljubljanske Filozofske fakultete, sicer predsednica državne predmetne komisije za italijanščino, svetuje še, da ste pri bralnem razumevanju in pisnem sporočanju natančni pri zapisu besed, da ne pozabite na dvojne črke, apostrofe, uporabo členov in spreganje glagolov.  

V minutah, namenjeni maturantom, bomo danes govorili o biologiji – to je še zadnji naravoslovni predmet, pri katerem moramo povedati, kje dijaki na maturi po nepotrebnem izgubljajo točke, in na kaj naj bodo še posebej pozorni. Oddajo je pripravila Špela Šebenik. Pazite na to, da v odgovor zapišete to, kar zahteva vprašanje Kandidat mora na splošni maturi pokazati znanje iz več tematskih sklopov. To so življenje na Zemlji, celica, dedovanje, evolucija, organizem kot živi sistem, ekologija, biologija kot naravoslovna znanost. Ali se mogoče iz leta v leto pokaže, da je znanje maturantov o katerem od teh področij nekoliko slabše? Nekoliko presplošne odgovore zapisujejo pri vprašanjih o ekologiji, pravi članica državne predmetne komisije za biologijo Helena Potočnik Vičar, ki mladim daje še konkretne napotke za pisanje in jih opozarja, naj bodo odgovori kratki in natančni - dolžino odgovora nakazuje že črta, predvidena za odgovor.  

Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 % prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.Naloge naj kadidati rešujejo po vrsti, ne smejo se ustrašiti naslovov, pozorno naj preberejo vprašanja in zaupajo v svoje znanje Na Prvem je ob 12.20 danes zopet pravi čas za maturitetne vsebine. In s katerim predmetom se bomo srečali in pobližje spoznali tokrat? To je Umetnostna zgodovina, ki jo bodo letos vsi kandidati, ki so ta predmet izbrali na maturi, pisali 6. junija. Pisni del izpita predstavlja 80 % končne ocene, ostalo, 20 %, prinaša umetnostnozgodovinski praktikum. Naš sogovornik, Anton Starc, profesor umetnostne zgodovine na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani in član ter glavni ocenjevalec državne predmetne komisije za umetnostno zgodovino na maturi, je v pogovoru s Tadejo Bizilj razkril nekaj pomembnih podrobnosti izpita in opozoril na napake, ki se jim kandidati lahko izognejo.

Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov, je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo.2. predmet na poklicni maturi Za vse, ki obiskujejo programe medijski tehnik na Srednjih medijskih in grafičnih šolah, je eden od predmetov na poklicni maturi Medijska in grafična tehnologija. Znanja, ki jih vključuje ta predmet, nabirajo vsa štiri leta šolanja. Pisni del izpita prinaša 60 točk, razdeljen je na dve vrsti nalog. Pri zadnjih dveh strukturiranih nalogah, kjer morate dijaki povezovati znanja z različnih strokovnih modulov,  je mogoče "največ odstopanj od naših pričakovanj," pravi Lea Golob, profesorica na Srednji medijski in grafični šoli Ljubljana, članica državne izpitne komisija za poklicno maturo za medijsko in grafično tehnologijo. "Predvsem kaže pomanjkljivosti povezovanje strokovno-teoretičnih znanj - medpredmetno in za uporabo v praksi. Poskušamo jih namreč postaviti v neko praktično situacijo, ki so jo verjetno na vseh šolah izvedli pri praktičnem pouku, imajo pa občasno težave, ko morajo potek procesa dela zapisati."  

Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjim minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne mature za Farmacijo. Trši oreh za kandidate je pisni del izpita Kot vsak ponedeljek, sredo in petek ob 12.20 je tudi danes čas za rubriko Prvi na maturi. Tokrat več o predmetu Farmacija, drugem maturitetnem predmetu, ki se preverja na poklicni maturi. Pri tem predmetu se ocenjujejo splošne in poklicne kompetence, ki so jih dijaki osvojili pri strokovnih modulih: Oblikovanje zdravil, Analiza zdravil, Zdravila, Rastlinske droge in naravne spojine. Več o tem, kje naj bodo kandidati najbolj pozorni pri tem izpitu in kako naj se izognejo najpogostejšim napakam pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Marijo Čerin, profesorico na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo in članico Državne predmetne komisije Poklicne  mature za Farmacijo.

Se lahko doma pripravijo na slušni del izpita pri angleščini? Kje po nepotrebnem izgubljajo točke pri zgodovini in na kaj morajo biti pozorni pri reševanju pol pri psihologiji? Odgovore izveste v oddaji Prvi na maturi.Angleščina, psihologija in zgodovina Naši mladi sogovorniki so za izbirne predmete na splošni maturi izbrali psihologijo, biologijo in zgodovino, najbolj pa jih skrbi druga izpitna pola pri slovenščini in slušno razumevanje pri angleščini. Ker smo o drugi izpitni poli pri slovenščini že govorili, o biologiji še bomo, smo tokrat pobrskali po našem arhivu in pripravili ključne poudarke reševanja izpitnih nalog pri angleščini, psihologiji in zgodovini. Kako se lahko na slušno razumevanje pri angleščini pripravljate doma? Seveda: poslušajte in naredite eno staro slušno razumevanje na teden, ker se z vajo rezultati hitro izboljšajo, hkrati se lahko tako dvigne tudi samozavest pri reševanju tega dela izpita. Pri zgodovini temeljito preberite vprašanja, osredotočite se na vprašanja (navajanje na primer še ne pomeni pojasnila) in uporabljajte priloženo dodatno gradivo. Če vprašanje ne zahteva letnice, je ne pišite, saj se, če je ta slučajno napačna, odbijajo točke. Pri psihologiji si morate biti na jasnem, kaj navodila od vas zahtevajo, v drugem delu bodite pozorni na ponazoritev s konkretnim primerom.  

O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni!Matematika, fizika in kemija: za vajo rešujte stare izpitne pole, pozorno preberite navodila in bodite natančni! O matematiki, fiziki in kemiji smo veliko govorili v preteklih dveh letih, zato vam tokrat ponujamo le ključne napotke za reševanje teh izpitnih pol na splošni maturi. MATEMATIKA: Pazite na podrobnosti v odgovoru ter zapišite vse razmisleke in postopke reševanja, poudarja mag. Jaka Erker, profesor matematike na Gimnaziji Šentvid. Najprej rešite naloge, ki jih prepoznate in znate, ter se nato vrnite na tiste, ki vam bodo vzele nekaj več časa. Pri reševanju uporabljajte dovoljene pripomočke - letos je pri obeh polah dovoljena uporaba žepnega računala, objavljenih bo tudi več formul. Bodite pozorni na podrobnosti in točne zapise enot, decimalk, funkcij. Zaokrožujte na toliko decimalk, kot zahteva naloga, ne pozabite na odgovore in v njih na prave enote. Pri vektorjih mora biti na primer jasno, ali označujete objekt ali dolžino vektorja. Na polo ne zapisujte preveč formul - torej tistih, ki jih ne potrebujete ali so celo napačne. Za nekorektne zapise se lahko odšteje točka. Na izpitno polo zapišete svoj razmislek in ves postopek reševanja naloge, ne le rezultata. Zunanji ocenjevalci morajo slediti vašemu toku misli in skupaj z vami priti do odgovora. FIZIKA: Kot pri ostalih predmetih je treba tudi tu pozorno slediti besedilu naloge, biti pozoren na enote in druge malenkosti, ki vam lahko zaradi površnosti uidejo. Pri drugi izpitni poli morate na prvi strani označiti, katere naloge rešujete, profesor fizike na Gimnaziji Bežigrad in glavni ocenjevalec pri državni predmetni komisiji za fiziko na splošni maturi Peter Gabrovec pa svetuje tudi, da najprej v celoti preberete naloge, da bodite vpogled v to drugo polo, in se nato odločite, katere naloge so vam znane in jih boste reševali. Površni ne smete biti tudi pri označevanju grafov ali vektorjev ter pri zapisovanju odgovorov in enot v odgovoru. Če v odgovoru manjka enota, izgubite točko. Pazite tudi na to, da odgovorite na vsa vprašanja v nalogi - mogoče je naloga napisana na več straneh. KEMIJA: Profesorica kemije na Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer Mateja Godec mladim polaga na srce, da ne hitijo, saj se prav zaradi površnosti ali treme zgodi največ nepotrebnih napak. Pozorni bodite na naloge, kjer se išče nepravilno trditev, na to, da zapišete vse postopke, ne le rezultata, na pravilno zapisovanje enot, zaokroževanje decimalk, zapise organskih formul in enačb ravnotežja (da ne pozabite na primer na dvosmerno puščico). Na koncu je treba zapisati odgovore na obrazec za odgovore, ki se pregleduje avtomatsko, zato bodite pri prepisovanju natančni in pazljivi.

Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium! Prilagoditve, novosti ocenjevanja esejev, ključne ideje in primerjave romanov ter napotki za pisanjeOddajo namenjamo maturantom splošne mature, govorili bomo namreč o maturitetnem eseju, ki je na sporedu že 4. maja. Kakšne so prilagoditve, kakšne novosti pri ocenjevanju eseja, katere so ključne točke romanov in primerjave med njima, kakšne napotke za pisanje dajejo dijaki sami in glavna ocenjevalka za slovenščino? Tematski sklop letošnjega eseja sicer nosi naslov V svetu blišča in bede, obvezni deli sta roman Andreja Hienga Čudežni Feliks in delo Francisa Scotta Fitzgeralda Veliki Gatsby.

Slovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj. Razčlemba izhodiščnega besedilaSlovenščina je na maturi edini predmet, pri katerem vsi kandidati pišejo izpit na višji ravni. Pisna dela sta dva – prvega, esej, letošnji kandidati pišejo 4. maja, drugi - razčlemba izhodiščnega besedila, čaka nanje 30. maja. V naslednjih minutah se bomo osredotočili na razčlembo, ki prinaša 30 % končne ocene, na to, kje maturanti pri tem delu izgubljajo največ točk in kako naj si dobro razporedijo čas pisanja ter na ustni del, ki prinaša 20 % celotne ocene in od kandidatov zahteva glasno branje in odgovore na vprašanja in naloge ob predloženem literarnem/polliterarnem besedilu ali odlomku. Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorico slovenščine na Gimnaziji Kranj, Martino Lušina Basaj.

Maturitetni esej bo letos zaradi posledic koronavirusnega obdobja nekoliko prilagojen, do nekaterih sprememb pa bo prišlo tudi pri ocenjevanju jezikovnega dela eseja. Več nam je pojasnila glavna ocenjevalka za slovenščino pri državni predmetni komisiji za splošno maturo, ki je dala tudi napotkov za pisanje eseja.

Letos bodo pri maturitetnem eseju veljale določene prilagoditve, uvajajo pa se tudi novosti pri ocenjevanju jezikovnega dela pisanja - spremenil se je namreč način točkovanja. Novosti bodo pripomogle k manj stresnemu pisanju in najbrž pri komu tudi k povišanju ocene eseja, saj se bodo jezikovna pravilnost, zgradba in slog ocenjevali bolj celostno. Napake se ne bodo več seštevale in točke po določenem številu napak odbijale, temveč bodo ocenjevalci ocenjevali celotno kandidatovo sporazumevalno zmožnost. Kaj to pomeni, smo izvedeli od glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irene Velikonja Kolar.Napotki za pisanje in kako se bo po novem ocenjeval jezikovni del eseja?Letos bodo pri maturitetnem eseju veljale določene prilagoditve, uvajajo pa se tudi novosti pri ocenjevanju jezikovnega dela pisanja - spremenil se je namreč način točkovanja. Novosti bodo pripomogle k manj stresnemu pisanju in najbrž pri komu tudi k povišanju ocene eseja, saj se bodo jezikovna pravilnost, zgradba in slog ocenjevali bolj celostno. Napake se ne bodo več seštevale in točke po določenem številu napak odbijale, temveč bodo ocenjevalci ocenjevali celotno kandidatovo sporazumevalno zmožnost. Kaj to pomeni, smo izvedeli od glavne ocenjevalke v državni predmetni komisiji za slovenščino na splošni maturi Irene Velikonja Kolar.

Tudi letošnja generacija maturantov bo imela - najbrž zadnja - nekaj prilagoditev na splošni maturi. Zadnja leta njihovega šolanja so bila namreč zaradi izobraževanja na daljavo in drugih omejevalnih ukrepov nekoliko okrnjena, zato bo tudi letos pri nekaterih predmetih veljala večja izbirnost, dovoljenih bo več pripomočkov, na ustnih delih izpita pa bo v poštev prišlo 15 % manj snovi. Ne bo pa več 10-odstotnega bonusa, ki je veljal lansko leto. Tudi o postopkih vpogleda in ugovora ter posledicah okužbe s koronavirusom smo se pogovarjali z direktorjem Državnega izpitnega centra dr. Darkom Zupancem.Kaj bo z dijaki, ki bodo v času mature zboleli za koronavirusom?Tudi letošnja generacija maturantov bo imela - najbrž zadnja - nekaj prilagoditev na splošni maturi. Zadnja leta njihovega šolanja so bila namreč zaradi izobraževanja na daljavo in drugih omejevalnih ukrepov nekoliko okrnjena, zato bo tudi letos pri nekaterih predmetih veljala večja izbirnost, dovoljenih bo več pripomočkov, na ustnih delih izpita pa bo v poštev prišlo 15 % manj snovi. Ne bo pa več 10-odstotnega bonusa, ki je veljal lansko leto, je povedal De. Darko Zupanc, direktor Državnega izpitnega centra: "T. i. splošnega bonusa med pisanjem ne bo, vendar je bilo to narejeno zelo zavestno. Državne predmetne komisije in državna komisija (za splošno maturo) pričakujejo, da se da vse tiste elemente, ki jih je lanski splošni bonus prinesel, na koncu pri modulaciji navodil za ocenjevanje in pri postavljanju mej za ocene še bolj fino doseči. Tako da tukaj naj maturante ne skrbi, čeprav od daleč izgleda, da je nek bonus okrnjen." Tudi o postopkih vpogleda in ugovora ter posledicah okužbe s koronavirusom smo se pogovarjali z direktorjem RIC-a.

Različne vsebine v pomoč maturantom pri pripravi na splošno in poklicno maturo: od tega, kako se napiše maturitetni esej, do tega, kje pri posameznih predmetih po nepotrebnem izgubljajo točke.

Na Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.Letošnji sklop oddaj Prvi na maturi začenjamo z vsemi informacijami in novostmi na poklicni maturiNa Prvem bomo tudi letos, tako kot že nekaj let do sedaj, naslednji mesec vsak ponedeljek, sredo in petek del našega programa posvetili tudi vsebinam namenjenim letošnjim maturantom. V oddajah Prvi na maturi bomo pregledali številne maturitetne predmete ter v pogovorih s profesorji in z ocenjevalci na maturi podali nasvete za dobro pripravo. Tudi letos je še več kot maturantov splošne mature tistih kandidatov, ki bodo opravljali poklicno maturo. Z opravljanjem le-te kandidati dokazujejo doseganje standardov znanja, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in poklicnega tečaja – z uspešno opravljeno poklicno maturo pa kandidati pridobijo srednjo strokovno izobrazbo. Veliko se jih odloči opravljati tudi peti predmet, ki poklicnim maturantom omogoča vpis na univerzo. Več pa v naslednjih minutah – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila Borisa Klančnika, svetovalca s Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je »velik«, kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj ter dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad: Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.Z dijaki bežigrajske in profesorjem kranjske gimnazije o drugem maturitetnem romanu in primerjavi s Čudežnim Feliksom. S pisanjem šolskega eseja, ki k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, se za maturante 4. maja začenja spomladanski rok splošne mature. Naslov letošnjega sklopa je V svetu blišča in bede, obvezno delo pa tudi roman Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kdo je Jay Gatsby, zakaj je "velik", kako roman prikazuje razkol znotraj ameriške elite in kako podoba razvratnih rjovečih dvajsetih ni edina podoba svojega časa ter katera vprašanja morale in identitete odpira ta roman. O vsem tem v tokratni oddaji. Pa tudi o primerjavi romana Veliki Gatsby z drugim maturitetnim delom, Čudežnim Feliksom, o bistvenih razlikah in podobnostih med njima, med glavnima idejama in glavnimi osebami v romanih. O vsem tem voditeljica Tadeja Bizilj in dijaki ljubljanske Gimnazije Bežigrad, Vid Kavčič, Ivan Butkevich, Maks Matej Cuzak in Klemen Klopčič, ter profesor slovenščine na Gimnaziji Kranj Mihael Šorli.

Prvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita - maturitetni esej kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitsgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Ana Kac, Nina Kujundžič Lukaček, Maja Podbojec in Luka Frim. S profesorjem in dijaki II. gimnazije Maribor o prvem romanu in tokratnih prilagoditvah esejaPrvo dejanje letošnjega zrelostnega izpita, maturitetni esej, kandidate splošne mature čaka 4. maja. Zanj so morali prebrati romana Čudežni Feliks slovenskega pisatelja Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda. Kaj odlikuje roman Čudežni Feliks, katere teme so v njem predstavljene, katere literarne osebe v njem nastopajo, kakšna sporočila predaja bralcu? Pa tudi o tem, kakšne so letos prilagoditve maturitetnega eseja, katerega tematski sklop nosi naslov V svetu blišča in bede? O vsem tem v mariborskem studiu voditeljica Špela Šebenik s sogovorniki z II. gimnazije Maribor. Gostje: profesor slovenščine Drago Meglič in dijaki Jara Gostinčar, Nina Kujundžič Lukaček, Filip Borec in Luka Frim.

V zadnji letošnji oddaji Prvi na maturi govorimo o značilnostih književnosti po drugi svetovni vojni, glavnih predstavnik in delih tega zelo pestrega in plodnega odbodja v literaturi. Hkrati razrešujemo tudi terminološko zagato: kaj je moderna, kaj modernizem, kaj postmodernizem? In kam sodi moderni roman? Od eksistencializma, socialnega realizma, intimizma do modernizma in postmodernizma z Nino Prešern Literarna ustvarjalnost druge polovice 20. stoletja je obširna, pestra, raznolika, v njej pride na plano svoboda izražanja, ki je všeč tudi mnogim mladim, pravi profesorica slovenščine na Gimnaziji Ledina Nina Prešern. Našteje tudi skupne točke, značilnosti literature, ki je nastala po drugi svetovni vojni: "Zdaj sicer zelo posplošujemo, a kaže se bivanjska tema z iskanjem smisla posameznika: kaj je bivanje, v čem je smisel obstoja tukaj in zdaj, kako se to kaže v naših stikih, medčloveških odnosih, koliko konfliktov nastaja na tej ravni. Raziskovanje lastne identitete je drugo tako vprašanje. Kdo sem? Odgovoriti na to vprašanje se zdi lirskemu subjektu ali pripovedovalcu bistveno. Seveda pa se pojavljajo tudi širše družbeno aktualne teme: kako je človek na primer odvisen od slehernega družbenega sistema, kakšna tesnoba nastaja v njem, ko potem v nekem okolju biva in je določen od zunaj. To je v zvezi s temami in motivi. Pri vrstah in zvrsteh pa opazujemo izrazito svobodno polje ustvarjanja. Vidimo avtorje, ki še upoštevajo neke tradicionalne prvine in se k njim čisto načrtno zatekajo, medtem ko se verz, kitica pri drugih avtorjih bistveno spremenita, sprostita. Govorimo o svobodnem verzu, o poigravanju z jezikom, s pesniškimi sredstvi. V pripovedništvu se po drugi svetovni vojni nadaljuje val ali priljubljenost modernega romana, ki je nastal že v prvi polovici 20. stoletja, potem pa se (...) nadaljuje še z drugimi oblikami (na primer z novim romanom, novim novim romanom). Tudi kratke zgodbe pridejo do izraza. V dramatiki pa opazujemo dramo absurda, eksistencialistično dramo, poetično dramo itn."  Književnost je vedno vpeta v širše filozofske in miselne okvire, nič drugače ni bilo po drugi svetovni vojni. V knjižnost (v pripovedništvo in dramatiko) je tako iz filozofije vstopil eksistencializem, ki je poudarjal iskanje smisla v svetu, v katerem ni več boga (Sartre, Camus, pri nas Kocbek). V literarnem ustvarjanju tega obdobja so se uveljavili še modernizem s sodobnim romanom, magični realizem (Marquez, Morisson, Lainšček, Žabot), vplivi avantgard in postmodernizem (Jesih). Pri ustnem delu maturitetnega izpita iz slovenščine je poudarek na slovenskih avtorjih in delih. S pesniško zbirko Pesmi štirih so Janez Menart, Ciril Zlobec, Kajetan Kovič in Tone Pavček (t. i. intimisti), v pripovedništvu pa Edvard Kocbek z zbirko novel Strah in pogum odprli pot sodobni slovenski književnosti. V oddaji lahko slišite več o drami abdurda, o obdobjih in predstavnikih različnih povojnih generacijah slovenskih pesnikov in pisateljev, razmišljanje o  Šalamunovi pesmi Mrk in o terminoloških zagatah: kaj je moderna, kaj modernizem in kaj postmodernizem.  

Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v Evropi. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zelo pestro in raznoliko obdobje: slovenska moderna, modernizem, avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v svetu. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zadnje desetletje 19. stoletja in prvi dve desetletji 20. stoletja za Slovence sicer niso bili najboljši čas – vsaj na socialno-političnem področju ne: priča smo bili družbenopolitičnim nemirom, strankarskim bojem za oblast, izseljevanju Slovencev, nastajal je proletariat, propadale so kmečke posesti. A, kot se to rado zgodi, smo bili Slovenci v umetnosti, posebej književnosti, v samem vrhu, nam je povedala dr. Breda Marušič, profesorica slovenščine na Šolskem centru Celje, Gimnaziji Lava. "Pomen moderne za Slovence je izjemen. V tem času smo namreč drugič v zgodovini prišli na evropski vrh. Prvič je bilo to v obdobju romantike s Francetom Prešernom, ampak Prešeren je bil samo eden, medtem ko v obdobju moderne je bilo cel kup izjemnih umetnikov - ne smo literatov, tudi arhitektov, kiparjev, slikarjev itn." Slovenska moderna se je uradno začela leta 1899, ko sta izšli pesniški zbirki Erotika Ivana Cankarja in Časa opojnosti Otona Župančiča, končala pa s Cankarjevo smrtjo leta 1918. Omenjeni pesniški zbirki v svojem obdobju sicer nista bili dobro sprejeti, predvsem v katoliških krogih ne, odsevata pa vpliv svetovnih literarnih smeri. Gre torej za odmik od realizma in za vplive dekadence, nove romantike, simbolizma in impresionističnega sloga. Nato pa se pojavijo nove, svobodnejše smeri: modernizem, avantgarde, ekspresionizem in pri nas socialni realizem, več izveste v oddaji.

"Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem je govora v tokratni oddaji Prvi na maturi.Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju čustvenega in čutnega sveta Letošnja matura je v polnem teku. Kandidati splošne in poklicne mature so večino pisnih delov izpitov že opravili, nekaj jih čaka na nekatere še v tem tednu, naslednji ponedeljek, čez teden dni pa se že začenjajo tudi ustni deli izpitov. Oddajo Prvi na maturi  letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih, miselnih tokovih, ki so jih oblikovali, glavnih predstavnikih in delih, ki bodo maturantom zagotovo v pomoč pri ustnem delu pri slovenščini, ostalim poslušalcem pa prijetna osvežitev splošnega znanja. V petek smo končali pri realizmu, danes nadaljujemo z literaturo in obdobjem fin-de-siecle. "Posameznikova hiperobčutljivost se pokaže v izjemnem doživljanju sveta, tako čustvenega kot čutnega". Tako je profesorica slovenščine z ljubljanske Gimnazije Poljane, Katarina Torkar Papež, v stavku opisala obdobje, o katerem bo govora v naslednjih minutah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.

Literarnemu obdobju romantike je v svetovni književnosti sledil prav nič romantičen odgovor - realitem, pri katerem so pisateljeli težili k objektivnemu opisovanju stvarnosti. Pri nas je bilo nekoliko drugače, Prešernov vpliv se je močno čutil tudi v drugi polovici 19. stoletja. O relaizmu v svetu in pri nas več v oddajo Prvi na maturi. Objektivno opisovanje stvarnosti in estetika grdega v naturalizmu Literarnemu obdobju romantike je v svetovni književnosti sledil prav nič romantičen odgovor – realizem, pri katerem so pisatelji težili k objektivnemu opisovanju stvarnosti. Profesorica slovenščine na Gimnaziji Kranj Tina Lušina Basaj ga umešča v drugo polovico 19. stoletja: "Zdaj pa niso pomembna čustva, pomembno je realno, stvarno opisovanje razmer, junakov, dogodkov." To pove že samo poimenovanje, ki izhaja iz latinskih besed res, realis – stvar, stvaren …  Gre za odgovor na romantiko, ki so ga spodbudile tudi družbene in kulturne razmere – razvoj meščanske in kapitalistične družbe, filozofske ideje pozitivizma, utilitarizma, empirizma ter razvoj naravoslovnih ved. Izjemni romantični liki zato niso bili več v ospredju, temveč je pisatelje zanimalo predvsem to, kako stvarnost in družbene in politične razmere determinirajo posameznika in vplivajo na njegovo življenje. Do družbe je bil zato zelo kritičen. V tem obdobju se najbolj razvije pripovedništvo, proza, glavni predstavniki tega obdobja pa so Stehdhal (Rdeče in črno), Balzac (Oče Goriot), Flaubert (Gospa Bovary), Zola, Ibsen (Hiša lutk oz. Nora, Strahovi) Tolstoj (Vojna in mir, Ana Karenina), Dostojevski (Zločin in kazen, Bratje Karamazovi), Gogolj (Plašč, Revizor), nekateri med njimi pa so v poznejšem obdobju pisali tudi naturalistična dela (Zola, Ibsen). Ponekod namreč realizmu sledi naturalizem, pove Tina Lušina Basaj: "Gre za poglobljeni realizem, za natančno, fotografsko prijazovanje stvarnosti. V ospredju so ljudje z obrobja, najnižji sloj prebivalstva, na primer brezdomci, prostitutke. Pri naturalizmu gre za trikratno determiniranost, kar pomeni, da je človek določen z dednostjo, dobo in okoljem, v katerem živi. Zanj je značilna tudi estetika grdega." Slovenski realizem Pri nas je bilo nekoliko drugače, vpliv romantike se je močno čutil tudi v drugi polovici 19. stoletja. Tina Lušina Basaj: "Na Slovenskem temu obdobju rečemo med romantiko in realizmom, zato ker je bil Prešernov vpliv tako močen, da se avtorji slovenskega realizma niso mogli znebiti romantičnih lastnosti." Je pa bilo to obdobje taborov, čitalnic in literarnih programov (ti so zelo pomembni) vseeno zelo plodno: ustvarjali so Simon Jenko (Obrazi, Tilka), Fran Levstik (Martin Krpan), Janko Kersnik (Jara gospoda, Ciklamen, Agitator, Kmetske slike), Josip Jurčič (prvi slovenski roman Deseti brat, značajevka Telečja pečenka), Ivan Tavčar (Visoška kronika, Cvetje v jeseni, 4000, Med gorami), Anton Aškerc, Simon Gregorčič. Tako je bil na primer Janko Kersnik predstavnik poetičnega realizma, saj je v svojih delih namreč prikazovanje stvarnega življenja prevlekel s tančico idealizma – gre torej za nekoliko manj resen in s humorjem ali z moralnim naukom začinjen realizem. Slovenci pa smo v tem obdobju dobili tudi prvi slovenski roman, ki sicer ni na seznamu letošnjih besedil, ki jih lahko dijaki izvlečejo za ustni izpit. Pri Desetem bratu gre za analitično zgodbo, saj se zgodba desetega brata razkriva postopno in vpliva na potek aktualnega dogajanja v knjigi … A to ni edino relevantno delo Josipa Jurčiča. Omeniti je treba tudi Telečjo pečenko – značajevko ali obraz. Gre za kratko psihološko novelo, v kateri je Jurčič z ironično distanco realističnega pripovedovalca bralcu podal značajski portret stotnika Bitiča. V oddaji slišimo odlomek iz tega dela, odlomek iz romana Dostojevskega Zločin in kazen v prevodu Marjana Poljanca in deseto pesem iz Jenkovega cikla Obrazi.

Odgovor na razsvetljenstvo, posledica viharništva, tudi francoske revolucije ter vedno močnejšega meščanstva je bilo v književnosti obdobje romantike, ki je zavrnilo razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma in klasicistično urejen in skladen svet. Kaj morajo o tem obdobju vedeti maturanti? O prvi polovici 19. stoletja, ki je bilo zelo pomembno tudi za Slovence, s profesorico slovenščine Tino Lušina Basaj Odgovor na razsvetljenstvo, posledica viharništva, tudi francoske revolucije ter vse močnejšega meščanstva, je bilo v književnosti obdobje romantike, ki je zavrnilo razsvetljensko vero v vsemogočnost razuma in klasicistično urejen in skladen svet. Če je romantika na začetku še imela manjvreden prizvok, saj je označevala nekaj neresničnega, nekaj domišljijskega, kar živi v romanu, pa je pozneje izraz dobil pozitivno konotacijo – čustveno, tudi melanholično doživljanje prepada med stvarnostjo in ideali je postalo plemenito. Več o romantiki nam je povedala profesorica slovenščine iz Gimnazije Kranj Tina Lušina Basaj. "V romantiki so v ospredju čustva, junaki so posebni ljudje, ki močno čustvujejo, zatekajo se v naravo, v sanje in so prepričani, da lahko občutijo največjo srečo ali največjo žalost. Romantični junaki prihajajo iz višjih družbenih slojev, to so junaki, ki so vsega naveličani, ki so sentimentalni, torej pretirano čustveni. Tipična lastnost romantike je tudi svetobolje ali svetožalje, torej melanholičen odnos do sveta. V Romanju grofiča Harolda, to je povest v verzih, pa Byron zapiše: "Sveta jaz nisem ljubil in ne mene svet", kar je še ena tipična romantična lastnost: romantični junak je v sporu z družbo – družbe ne razume, družba pa ne razume njega. Tako pridemo do glavne romantične lastnosti, to pa je razkol med stvarnostjo in ideali, zaradi katerega junak ne more najti nekega zadovoljstva."  Romantika pa je zelo pomembna tudi za Slovence. V tistem obdobju je namreč med slovenskimi intelektualci in avtorji potekala slovenska abecedna vojna, t. i. črkarska pravda. Šlo je za tri vprašanja, pri katerih si dva tabora (če poenostavimo: Jernej Kopitar proti Matiji Čopu in Francetu Prešernu) nista bila enotna. Vprašanje črkopisa – s katero pisavo bomo Slovenci zamenjali bohoričico? Bo to meteljčica (Kopitar) ali gajica (Čop)? Po kateri literaturi se bomo zgledovali? Po srbski ljudski poeziji (Kopitar) ali po zahodnih narodih (Čop)?  Ali je slovenščina dovolj bogat jezik, da bi bila primerna tudi za izobražence, ne le za preproste ljudi? Čop je verjel, da ja, Kopitar, da ne. S Francetom Prešernom smo Slovenci ujeli raven svetovne literature, naš jezik je namreč povzdignil na najvišjo raven, primerno tudi za izobražence. V svojem zrelem obdobju je napisal vrhunske romantične pesnitve, med drugim Krst pri Savici, Sonetje nesreče, Sonetni venec (pesem trikrat peta, 14 sonetov in magistrale, zadnji verz soneta je prvi verz naslednjega soneta, verzi pa se ponovijo v magistralu, z akrostihom Primicovi Julji). Med predstavniki svetovne predromantike je treba opozoriti na delo Trpljenje mladega Wertherja Johanna Wolfganga von Goetheja. Pisemski roman je izšel v času viharništva in weimarske klasike, Goethe pa je s tem svojim zgodnjim delom v takratno pripoved vpeljal nov tip romantičnega človeka – plemenitega, ljubečega, a nesrečnega in tragičnega. S tem romanom je vplival ne le na literaturo, temveč celo na oblačilni stil mladih. Jevgenij Onjegin Aleksandra Sergejeviča Puškina, ki ga tudi omenjamo v oddaji, pa je roman v verzih.

17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem je z Molierom zaznamoval Francijo, medtem pa pri nas ni pustil veliko sadov. Je pa zato barok na naših tleh prinesel razmah pridig."Klasicizem je bil čas, ko je razum dobil zeleno luč, da usmerja vse ambicije v znanosti, umetnosti in tudi v književnosti" 17. stoletje sta na področju književnosti zaznamovala klasicizem in barok. Klasicizem nam je razložila Darja Poglajen, profesorica slovenščine na Gimnaziji Celje - Center: "Klasicizem je temeljil na racionalizmu, tj. svetovni nazor, ki je za najvišje življenjsko načelo postavljal razum. Začetnik racionalizma je bil Rene Descartes, filozof, ki ga poznamo po njegovem znamenitem reku Mislim, torej sem. Klasicizem se je zgledoval po antiki. Veljala so zelo stroga pravila o tem, kaj je v umetnosti dovoljeno. T. i. pridvorna književnost, ki se je razvila na francoskem dvoru, je kot najvišje merilo postavljala razum in skladnost z naravo. Ker je klasicizem zavračal izražanje čustev, se lirika skorajda ni razvila. Priljubljena pa je bila basen v verzih, npr. Lafontainove basni, v prozi pa je nastalo nekaj romanov, npr. roman Madamme de la Fayette Kneginja Klevska, med bolj cenjene književne vrste pa sta po antičnem zgledu spadali tragedija in komedija." V Franciji je vladal Ludvik XIV, ki je umetnike, tudi pisatelje močno podpiral. Eden izmed ključnih je bil Moliere, ki se  je podpisal pod 27 iger, dijaki pa v šoli ponavadi obravnavajo njegovo najbolj znano satirično komedijo Tartuffe, ki tudi danes ponuja precej gradiva za aktualizacijo. "V zgodbi se soočita torej lahkovernost/zaslepljenost, ki ju pooseblja Orgon, in svetohlinstvo, licemerstvo, dvojno moralo, ki jih pooseblja Tartuffe. Sporočilo komedije Tartuffe je brezčasno, saj v vseh časih in prostorih živijo naivni in zaslepljeni ljudje, ki so lahek plen preračunljivim in nemoralnim tartuffom, ki ne izbirajo sredstev za dosego svojih pogosto zelo pritlehnih in umazanih ciljev." Na prehodu v 18. stoletje je začel klasicizem v Franciji počasi zamirati. Širil se je tudi v druge evropske dežele, a se nikjer ni razvil v tako izraziti obliki kot v Franciji – drugje se je prepletal z drugimi vplivi, npr. z barokom. "Za baročni slog so značilni pretirana okrašenost, razkošje barv in oblik, izumetničenost, preobloženost, v literaturi gostobesednost. Bolj kot v književnosti se je ta slog uveljavil v likovni umetnosti." Na Slovenskem se je začel barok uveljavljati proti koncu 17. stoletja, na področju književnosti pa so se razvile baročne pridige, ki so vrh dosegle z Janezom Svetokriškim, priljubljenim pridigarjem, razloži Darja Poglajen. "Dijaki poznajo pridigo NA NOVIGA LEJTA DAN, s katero je nagovoril vernike na novoletni dan l. 1697. Ljudem zelo različnih stanov je svetoval, kako naj živijo, da bodo preživeli leto srečno in zadovoljno. Glavno idejo je podkrepil s konkretnimi zgodbami. V odlomku, ki ga poznajo dijaki, so predstavljene štiri zgodbe: o cesarici Liviji in cesarju Avgustu, o Sokratu in Ksantipi, o kosih in drozgih in o malovrednem možu. Vse štiri zgodbe so služile Svetokriškemu kot zgled ali eksempel – z njim je ponazoril moralni nauk."  

Pri renesansi gre za preporod evropske miselnosti, saj je idejno in kulturno ozadje tega obdobja humanizem. Ta v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem in Špelo Šebenik. Od Petrarkovih sonetov do Shakespearjevih dram potujemo s profesorjem slovenščine Dragom Megličem Že ime obdobja nam pove veliko, razloži profesor slovenščine na II. gimnaziji Maribor Drago Meglič: "Izvor je francoski. Predpona re- pomeni nekaj novega, ponovno, naissance pa rojstvo. Torej ponovno rojstvo, preporod, gre pa za preporod evropske miselnosti. Gre za obdobje, ki sega še globoko v srednji vek, tako da srednjega veka in renesanse še ne moremo ostro ločiti in zarezati meje. Hkrati moramo renesansi pridodati gibanje humanizma, ki odkriva antično književnost in jo na novo vrednoti." Humanizem v središče postavlja človeka in svet okoli njega, tako ga osvobodi religijskih spon in občutka krivde: "Renesančne avtorje in humaniste zanima posameznik, izpostavljajo individualizem, zanima jih harmoničen spoj lepote telesa in duha, lepota čutnega užitka (senzualizem), panteizem in številni drugi -izmi, Bog pa ni več središče." Renesansa se je razvila v italijanskem prostoru v 14. stoletju, trajala pa je do smrti glavnih dveh predstavnikov pozne renesanse leta 1616. Delimo jo na tri obdobja: zgodnja renesansa: Petrarka in Boccaccio, visoka renesansa: Ariosto in Machiavelli, pozna renesansa: Shakespeare in Cervantes. RENESANČNA LIRIKA Po zgledu rimske antične lirike se je s Petrarko razcvetela osebnoizpovedna ljubezenska poezija. Prevzel in nagradil je Dantejev sladki novi stil, ki v središče postavlja ljubljeno žensko, muzo svojega navdiha, ki zaradi svoje nedosegljivosti vzbuja tako bolečino kot hrepenenje. Izmojstril je italijanski sonet, ki je sestavljen iz 14 verzov (11-zložni verz, jambski enajsterec), dvema kvartinama sledita dve tercini. Močno je vplival tudi na poznejšo poezijo (petrarkizem), tudi na Franceta Prešerna in njegove sonete. Drago Meglič pa opozarja na to, da soneta Petrarka ni iznašel, obstajal je že prej, uveljavil ga je že Dante. RENESANČNA PROZA Boccaccio je v svojem osrednjem delu Dekameron, ki velja za prvo veliko delo italijanske pripovedne proze, uveljavil krajše literarno vrsto, novelo. Delo je nastalo okoli leta 1350, natisnjeno je bilo šele sto let po avtorjevi smrti, vključuje pa sto novel. "Novela je literarna vrsta kratkega obsega, ki jo je najbolj uveljavil prav Giovanni Boccaccio. Dijaki morajo povedati, da je zapisana v nevezani obliki, torej v prozni obliki, da izhaja iz stvarnega življenja, da se osredinja na en sam dogodek, da nastopa manj književnih oseb, da se glavno dogajanje odvije okrog enega predmeta (tej posebnosti rečemo sokolja teorija). Novela ima dramatično zgradbo: se stopnjuje, doseže neki vrh, konec je po navadi presenetljiv." Cervantesov Don Kihot je prvi evropski novoveški roman in hkrati parodija viteških romanov. V njem nastopata dva zelo različna literarna lika: idealist, namišljeni vitez Don Kihot, in njegov sluga Sančo Pansa, ki stoji z nogami trdno na tleh. Njuno potovanje spremljajo številne dogodivščine in prigode. RENESANČNA DRAMATIKA William Shakespeare je napisal 36 dram in 154 sonetov (o teorijah, da ni avtor teh del, lahko več slišite v oddaji). V poeziji je razširil drugačno obliko soneta (ne italijanskega), in sicer angleški sonet s tremi prestopno rimanimi kvartinami, ki jim sledi rimano dvostišje kot sklep. Tudi vsebinsko se je oddaljil od izključno ljubezenskih vsebin pesmi. Bolj kot izjemen sonetist je Shakespeare znan kot odličen dramatik. Čeprav renesančni avtorji sledijo antični dramatiki, njegova dramska dela presegajo stroga antična pravila. Junakove usode ne določajo več bogovi, temveč si jo tkejo sami. Prav tako ne upošteva ostre meje med dramskimi vrstami, kar je bilo značilno za antiko. Njegova tragedija Romeo in Julija, na primer, vsebuje tudi elemente komedije (dojilja).

Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij. Pozorno preberite navodila in jim sledite, bodite zbrani, čas si dobro razporedite Pisni izpiti se približujejo, zato bomo v Gymnasiumu govorili o ključnih informacijah, povezanih z letošnjima maturama, in vas spomnili na tiste stvari, na katere morate biti pozorni pri posameznem predmetu: pri angleščini, slovenščini, matematiki, geografiji in psihologiji na splošni maturi. Skupno našim sogovornikom, profesoricam in profesorjem na gimnazijah, zunanjim ocenjevalkam in ocenjevalcem na maturi ter članom državnih predmetnih komisij pa je to, da poudarjajo natančnost branja navodil. Mateja Krumpak z II. gimnazije Maribor celo pravi, da se "v vprašanju lahko skriva že pol odgovora". Poleg tega bodite pozorni na razporeditev časa (naloge, ki jih res ne znate, pustite za konec; pri daljših sestavkih pa si vzemite vsaj 15 minut za osnutek), na to, da niste površni (da pri odgovorih ne manjkajo pike, vejice, merske enote), da pravilno označite naloge, ki jih rešujete, ali odgovore, za katere menite, da so pravilni, ter da pišete čitljivo. Še enkrat povejmo tudi, katere so novosti letošnjih matur: 10–odstotni bonus na vsa nerešena ali nepravilno rešena vprašanja pri pisnih delih izpitov velja tako na splošni kot poklicni maturi. Prav tako je bilo določeno, da bo na ustnih delih izpitov za 15 % manj snovi in vprašanj – katerih vam ne bo treba znati, pa ste izvedeli februarja. Prilagojeni so bili notranji deli izpitov (na primer manjše število obveznih laboratorijskih vaj ali prilagojena strokovna ekskurzija), kjer je bilo le mogoče, je bila sprejeta večja izbirnost nalog ali vprašanj, pri naravoslovnih predmetih bo na poli objavljenih več formul, pri matematiki bo uporaba računala dovoljena pri obeh izpitnih polah. Rezultati poklicne mature bodo znani 7. julija, 10. julij pa je zadnji rok za oddajo pisne zahteve za po vpogledu v pisno dokumnetacijo na šoli. Rezultati splošne mature bodo znani nekaj dni pozneje, in sicer 12. julija. Od takrat pa do 14. julija bo prek uporabniškega računa kandidata na spletnih straneh RIC-a mogoč e-vpogled v izpitno dokumentacijo, ki si jo lahko v teh treh dneh ogledate večkrat. Po vpogledu pa lahko tam oddate tudi ugovor na oceno mature 2021 (33 evrov) ali ugovor na izračun izpitne ocene (6 evrov) pri enem ali več predmetih, k temu pa morate predložiti potrdilo o plačilu stroškov. Ti se vam, če se vam po ponovnem pregledu ocena pri predmetu spremeni, vrnejo. Zadnji dan za oddajo ugovora ali ugovorov je 15. julij 2021.  

V tem tednu oddajo Prvi na maturi posvečamo literarnih obdobjem – njihovim značilnostim, glavnim predstavnikom in delom, ki na maturante čakajo na ustnem delu mature pri slovenščini. V naslednjih minutah se bomo vrnili v srednji vek – Tadeja Bizilj je pred mikrofon povabila profesorja Klemna Laha.O srednjem veku, Božanski komediji in Brižinskih spomenikih s prof. Klemnom Lahom Srednji vek traja približno 1000 let. Obdobje srednjeveške književnosti začenjamo navadno z letnico 476, ki v zgodovini označuje leto razpada rimskega imperija, torej konec antičnih civilizacij. Končujemo ga z letom 1492, letom odkritja Amerike, torej prav tako v skladu z zgodovinsko razdelitvijo obdobij. Na srednji vek krepko vplivata fevdalizem in krščanstvo, slednje to obdobje še posebej zaznamuje. Mogoče bi bilo bolje, da bi to obdobje imenovali vmesni vek. Vmesni vek med renesanso in antiko. V srednjem veku so vse tri literarne zvrsti enakomerno porazdeljene, to pomeni, da imamo tako liriko, epiko kot tudi dramatiko. Posebno pozornost je v tem obdobju treba nameniti Danteju Alighieriju in njegovemu veličastnemu delu, versko-alegoričnemu epu Božanski komediji. Je versko-alegorični ep. Verski zato, ker je pesnik z njim predstavil religiozno snov – pekel,nebesa, vice. ALEGORIJA = ponazarjanje kake abstraktne ideje ali pojma s pomočjokonkretnih podob, likov in dejanj (Vergil predstavlja razum, Beatrice predstavlja ljubezen). Sestavljen je iz treh delov: PEKEL, VICE, NEBESA → (uvod + 3 x 33) → ima 100 spevov. Skozi Pekel ga vodi Vergil. Skozi raj ga vodi Beatrice. Različne osebe, liki iz antične mitologije, živali, krščanski svetniki. Srednji vek na Slovenskem se začenja s prvimi znanimi in ohranjenimi besedili v stari slovenščini. Brižinski spomeniki  Nastali so med letoma 975 – 1039 (okoli leta 1000) ob Vrbskem jezeru. Napisal jih je nemški duhovnik. Najverjetneje po predlogi (prepisovanju). Uvrščamo jih v srednjeveško pismenstvo. Izraz pismenstvo označuje cerkveno književnostsrednjega veka, kolikor so jo zapisali in se je ohranila v obliki kratkih zapisov. Med besedilaSlovenskega srednjeveškega pismenstva spadajo: Brižinski spomeniki, Celovški ali Rateški rokopis, Stiški rokopis ... Brižinski spomeniki se imenujejo po bavarskem mestu Freising (po slovensko - Brižinje). Tam so našli zbornik latinskih rokopisov in v njem odkrili 3 zapise v staroslovenskem jeziku. Zbornik so leta 1807 preselili v Münchensko državno knjižnico, kjer ga hranijo še danes.

Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih in predstavnikih. Čeprav je pisni del mature iz slovenščine že za dijaki, pa jih ustni del - književnost - še čaka. V pomoč so jim lahko naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda na v antiki. Gre za obdobje Grkov in Rimljanov, antika je torej ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor.Nov cikel oddaj Prvi na maturi - o literarnih obdobjih. Tokrat o književnosti, ki je postavila temelje evropski književnosti Oddajo Prvi na maturi letos prvič nadgrajujemo z oddajami o literarnih obdobjih - njihovih značilnostih, miselnih tokovih, ki so jih oblikovali, glavnih predstavnikih in delih. Naj jim bodo naše oddaje o svetovni in slovenski književnosti v pomoč! Začenjamo pa seveda v antiki. Antika, obdobje Grkov in Rimljanov, je ime za najstarejšo evropsko civilizacijo. Njen pomen in vpliv na vsa obdobja evropske književnosti pa je precejšen, pravi Drago Meglič, profesor slovenščine na II. Gimnaziji Maribor, ki nam je pomagal spoznati antiko, njene predstavnike in značilnosti. "Antika je postavila temelje."  Antično književno obdobje se je začelo s Homerjem, ki je živel v 9. ali 8. stoletju pred našim štetjem, končalo pa šele v 5. stoletju našega štetja. Obsega namreč tako grško kot rimsko kulturo, obe književnosti pa se delita na več različnih obdobij oz. dob. "Rimska antika se je napajala iz grške, povzemala je motive, teme, oblike, zvrsti, ideje, tudi mitologijo. V marsičem je svojo vzornico presegla. Zlasti to velja za komedijo s Terencijem in Plavtom, razvila je tudi satiro, nikoli pa ni dosegla tragedije, kakršno je razvila grška antika." Obe sta se napajali iz mitologije, predvsem iz mita o trojanski vojni (Ilijada in Odiseja) in tebanski kraljevi hiši (Kralj Ojdip in Antigona). Pomembno pri tem je, da človekovo usodo določajo bogovi (za razliko na primer od Shakespearovih dramskih likov), pove Drago Meglič: "Sofoklejevi tragični junaki ne morejo povsem sami vplivati na svojo usodo, ampak so žrtev bogov. Bogovi so tisti, ki odločajo. To je krasno razvidno v tragediji Kralj Ojdip, v kateri Ojdip stori vse, da bi se izognil strašni prerokbi, ampak je zoper voljo bogov enostavno nemočen in bogovi njegovo usodo uravnavajo."  Več o strogih pravilih antične tragedije, značilnosti Homerjevih del, Antigoni, mitih o trojanski vojni in tebanski kraljevi hiši, razliki med grško in rimsko antično poezijo in še čem pa v oddaji!