Branje na recept

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto pa prebere le tretjina Slovencev, kaže raziskava Knjiga in bralci 7 iz leta 2024. Raziskava PIRLS pa je pokazala, da ima le 26 % četrtošolcev starše, ki radi berejo. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. Pisa je leta 2022 pokazala, da je bralna pismenost 15-letnikov močno upadla in je na najnižji ravni do sedaj. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, končno pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.