Aktualno 202

Od Zmajskega mostu do Trnovskega pristana sta v petek zvečer po Ljubljanici pluli dve ladji, polni glasbenikov, spremljal pa ju je čoln, s katerega je dirigiral Matija Solce. Vsi, ki so se takrat po naključju ali namenoma znašli v središču Ljubljane, so z velikim navdušenjem spremljali glasbeno-vizualni spektakel 9 svetov.

Predelana živila in sladke pijače večajo tveganje za razvoj demence. Raziskovalci so na Švedskem 15 let spremljali več kot 1.800 ljudi, starejših od 60 let, ki so imeli biološke zametke za potencialni razvoj demence. Ta bolezen se je potem razvila pri približno 250 posameznikih. Njihovi vzorci prehranjevanja so bili manj zdravi, manj so bili telesno aktivni, pogosto so imeli tudi pridružene bolezni. Kakovostna prehrana lahko do 30 odstotkov zmanjša tveganje za razvoj demence. Trenutno kaže, da bi lahko k preprečevanju demence pozitivno prispevala tudi kava."Prehranska industrija se bolj osredotoča na ustvarjanje dobička in okolja, v katerem bodo potrošniki izbirali njihove izdelke, kot na zdravje," pravi doktorska študentka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Anja Mrhar, ki je sodelovala v raziskavi.

Si predstavljate, da bi vsak dan poletnih počitnic preživeli na bazenu z desetimi tobogani? Zveni sanjsko. Kaj pa če bi tam celo poletje delali? Poletje na bazenu za redarje pomeni veliko dela in še večjo odgovornost. Čiščenje bazenov, postavljanje ležanikov in delo v izredni vročini, kjer skrbijo, da vsi obiskovalci uživajo v varnem adrenalinskem spustu.

Tilda Swinton je prav gotovo ena najbolj markantnih igralk svetovnega filma, S svojmi filmi ali kot članica žirije je pogosto gostja filmskih festivalov. Tudi letos je bila osrednja osebnost letošnjega 79. filmskega festivala v Cannesu, kjer je sodelovala v uradnem festivalskem ciklu pogovorov »Rendez-vous z …, kjer je govorila o svojem filmskem ustvarjanju. Njen opus obsega filme sodobne neodvisne scene in tudi hollywoodske uspešnice. Rodila se je v Londonu, a zase pravi, da je Škotinja, njena rodbina Swinton je ena najstarejših na Škotskem. Prvo filmsko vlogo ji je ponudil angleški režiser Derek Jarman, ikona britanske kvir scene iz sedemdesetih in osemdesetih let. Skupaj sta posnela osem filmov. Šele po njegovi smrti je začela sodelovala z drugimi režiserji. Poleg oskarja je prejela številna priznanja, med drugim zlatega leva za življenjsko delo na Beneškem festivalu ter častnega zlatega medveda pa na Berlinalu!.

Britanski kolesar Chris Froome ima tako kot Tadej Pogačar štiri skupne zmage na Dirki po Franciji. Tako kot Pogačarjevi Emirati v tem desetletju, je Froomov Team Sky prevladoval v prejšnjem. Froome na prizorišču največje kolesarske dirke na svetu govori tudi o tem, kako dolg je rok trajanja enega šampiona in zakaj francosko občinstvo ne mara predolge dobe enega kolesarja.

Potreba po natančnem določanju nadmorske višine se je pojavila predvsem zaradi graditve cest, železnic, mostov in vodovodov ter izdelave zanesljivih zemljevidov. Prve resnejše meritve višin so se začele razvijati v 19. stoletju, ko so evropske države vzpostavljale geodetske mreže. Pri tem se je pojavilo tudi ključno vprašanje: od kod sploh meriti višino? Odgovor je bil: od morske gladine. Med pionirji teh meritev so bili Britanci, ki so v prvi polovici 19. stoletja začeli dolgotrajno spremljati višino morja z mareografi in na podlagi večletnih meritev izračunavati povprečno morsko gladino. Na teh temeljih so potem nastali višinski sistemi, ki jih uporabljamo še danes. Kako pa vemo, da je neki kraj 500 metrov nad morjem, če morja ni nikjer blizu? Odgovor se skriva v mreži geodetskih reperjev, za nepozornega neopaznih kovinskih čepov v zidovih cerkva, železniških postaj in drugih javnih zgradb, referenčnih točk, na katerih temelji določanje višin po vsej državi.

Kneecap ni običajna skupina. Severnoirski trio je nastal iz ljubezni do irske gelščine, danes pa s svojo glasbo odpira vprašanja identitete, kolonialne zgodovine in politike. Po odmevnih festivalskih nastopih se je znašel v središču svetovne pozornosti zaradi javne podpore Palestini, ki je sprožila burne politične odzive, grožnje in pozive k odpovedi njegovih koncertov. V pogovoru z Gregorjem Baumanom člani razkrivajo, zakaj je jezik v središču njihove ustvarjalnosti, kako razumejo svojo vlogo v sodobni družbi in zakaj kljub pritiskom ne nameravajo omiliti svojih stališč. Prepričani so, da umetnost ne sme molčati.

"Izdelovalci sladoleda smo, tako kot kmetje, odvisni od vremena," pravi Mateja Jerovšek, ki smo jo obiskali v času, ko ima največ dela - v poletnih mesecih. In ravno ta sezonska narava njenega poklica je bila tudi razlog, da je nekdanja pravnica sploh postala mojstrica sladoleda. V njeni delavnici, v kateri na policah in v hladilnikih ni vreč s praški, ampak sveže sadje in mleko ter v kateri diši po svežih zeliščih, smo se pogovarjali o tem, kakšna sta za sladoledarje zima in poletje, ali sladoledni mojstri sploh še uživajo v sladoledu, kateri so najbolj zanimivi okusi, ki jih ponuja ter katere imamo najraje Slovenci. Naredili pa smo tudi enega Matejinih najljubših gelatov, uganete, katerega? Namig: dela smo se lotili po osmi uri.

V zadnji radijski razglednici z 34. Festivala Lent se ozremo na zaključek devetdnevnega dogajanja, ki je na 28 prizoriščih po Mariboru ponudilo več kot 250 dogodkov. Letošnji Lent je zaznamovalo tudi slovo dolgoletnega direktorja Vladimirja Rukavine, ki po več kot treh desetletjih zapušča vodenje Narodnega doma Maribor in festivala. Ob tem se odpirajo vprašanja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu.

Izleti v hribe so lahko za otroka vseživljenjska popotnica. Kako poskrbeti, da bodo varni, prijetni in polni lepih doživetij? Zakaj otrokom ni pomemben osvojeni cilj, ampak predvsem pot in skupni trenutki z družino? Ter kako izbrati turo in opremo? Skupaj s predsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem ter avtorico, mamo štirih otrok in dolgoletno planinsko vodnico Urško Petek potrežemo kopico napotkov za varen prvi planinski korak.

Dejstvo je, da je Slovenija v samem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca na svetu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2024 povprečni Slovenec, starejši od 15 let, popil več kot 10 litrov čistega alkohola. Tudi smrtnost, ki jo pri nas povzroči alkohol, je med najvišjimi v Evropi. Zaradi škodljive rabe alkohola v Sloveniji imamo vsakih 11 ur vsaj eno smrt. V zadnjem času, zlasti poleti, pa so zelo priljubljeni radlerji, ki po okusu spominjajo na pivo, označeni pa so kot brezalkoholne pijače. A tudi brezalkoholni radlerji vedno niso popolnoma brez alkohola, prav tako pa je vprašljivo kaj s takšno izbiro pijač sporočamo otrokom in kako prispevamo k še večji sprejemljivosti alkohola pri nas.Sogovorniki: dr. Maša Roškar, NIJZ dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko dr. Matjaž Pirc, vodja oddelka za prehrano na Zvezi potrošnikov Slovenije Zapiski: Projekt Veš kaj piješ Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš Registrirana poraba alkohola v letu 2024

INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope. Sogovorniki: - Ivana Jelača - KT Tunstall - Mirko Burazer - INSAN - mal pre mal - Đoko

Vročinski val, ki je v preteklih dneh podiral temperaturne rekorde v zahodni Evropi, se pomika proti srednjemu in vzhodnemu delu celine. Najvišja opozorila zaradi ekstremne vročine veljajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer so ponekod namerili tudi več kot 40 stopinj Celzija. Dolgotrajen in tako intenziven vročinski val je posledica tako imenovane vročinske kupole, ki je nad večjim delom Evrope več dni zadrževala zelo vroč zrak. Zakaj je ta vremenski vzorec trajal tako dolgo, kako se je vročina iz dneva v dan še stopnjevala in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe?Sogovornik: Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje

Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom "Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge".

Začel se je že 34. Festival Lent, ki bo vse do prihodnje sobote Maribor znova spremenil v največji kulturni oder na prostem pri nas. Umetnost vseh žanrov je preplavila ulice, trge in nabrežje, na 28 prizoriščih pa se bo zvrstilo kar 254 dogodkov - od koncertov do gledaliških, folklornih in uličnih predstav. Prve festivalske vtise je zbrala Mojca Jevšek.

Ali obstajajo alternative dominantnemu ekonomskemu modelu onkraj logike nenehne rasti v obdobju rasti cen energije, draženja hrane, povečevanja vojaških izdatkov in vse večjih geopolitičnih napetosti? Zakaj se zdi, kot da živimo v svetu brez alternativ? Bi jo lahko predstavljala odrast? Sogovornika: - Ajda Pistotnik, Policy Lab; - dr. Martin Pogačar, ZRC SAZU.  

S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.

Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.

Prvi uradni kamp za turiste v Sloveniji je bil urejen leta 1955 na Ježici. Le leto kasneje so odprli še danes priljubljen kamp Zakana Bledu, leta 1958 pa se je pojavil prvi uradni kamp ob morju, v Pacugu. Kako s(m)o kampirali nekoč v tistih starih šotorih, ki jih res ni bilo lahko postaviti?Sogovornika:  Matic Praznik, Retro kamp festival dr. Irena Weber s Fakultete za turistične študije v Portorožu

Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo.

Miren večer v kampu. Zvok škržatov, v daljavi se sliši šumenje morja … pri sosedu pa preglasna glasba in živahno nazdravljanje. Takrat zadeve uredi vodja varnostne službe, kar je v kampu Adria v Ankaranu Roland Medica. Roland in njegova ekipa v kampu skrbijo za red. Čeprav so obiskovalci na počitnicah in oddihu se vseeno morajo držati nekaj osnovnih pravil. Eno izmed najbolj pomembnih in hkrati tudi najpogosteje kršenih je tišina. V kampu prebiva raznolika paleta ljudi. Od mlajših, starejših, obiskovalcev, ki tam prenočijo le kakšen dan ali dva, do pavšalistov, ki v kampu poleti praktično živijo. A narobe bi sklepali, če bi ugibali, da se Roland in njegova ekipa največkrat ustavijo pred prikolicami in hiškami mlajših obiskovalcev.

Sonce, karneval, nevihta in na koncu evforija. Na Kardeljevi ploščadi je skupina Joker Out s koncertom ob deseti obletnici dokazala, zakaj danes velja za enega največjih domačih glasbenih fenomenov. Za največji koncert svoje kariere so člani zasedbe pripravili prizorišče z orjaškim odrom, več kot 150 tonami opreme in ekipo več kot 500 ljudi, ki je skrbela za vse, od varnosti do festivalskega razpoloženja. A le nekaj ur pred nastopom je načrte prekrižalo neurje, zaradi katerega je bil koncert celo pod vprašajem. Kako se je Karneval Joker Out kljub vsem zapletom spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili, izveste v reportaži.

Že prva izvedba dirke Po Sloveniji leta 1993 je kolesarje vodila tudi na Vršič, zmagovalec pa je bil Novomeščan Srečko Glivar, ki še danes aktivno deluje v kolesarstvu. Kako je v tistih doživel prvo zmago na tej dirki, kakšni so bili tisti, kot jim sam pravi, romantični časi, zakaj je svoj prvi vzpon na Vršič doživel kar v zavihanih kavbojkah?

Na svetovnih odrih izvajajo afro, jazz, reggae in mbalakh, v domačem Senegalu pa še vedno poslušajo, da glasba ni za ženske. S članicami skupine Jigeen Ñi, prve povsem ženske glasbene skupine iz Senegala, govorimo o tem, zakaj je v njihovi družbi skoraj greh biti glasbenica in kako z glasbo spodbujajo druge ženske, da se borijo za svoj prostor v izrazito patriarhalni družbi. Posebno vlogo v njihovi glasbeno-gledališki predstavi Maske: Volk v ovčji preobleki imajo čustva; kdo jih sme pokazati, kdo jih mora skrivati in kako drugače jih razumemo v Senegalu in Sloveniji? Članice glasbene zasedbe:Khady Dieng – klaviatureAissatou Dieng – bobniNdeye Cissé – tradicionalna tolkala (sabar, tamé)Evora Vaz – bas kitaraAmina Sarr – vokal

Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nogometu je ponudil štiri remije. Neodločeno se je končala tudi zadnja tekma, med Iranom in Novo Zelandijo. Iranci so imeli precej težav v pripravah na prvenstvo, v zadnjih mesecih je bila država v vojni z gostiteljico ZDA. V naslednjih minutah se selimo v Kanado, od koder bomo slišali, kako iranska skupnost v Torontu doživlja dvoboje iranske reprezentance. Nekateri so razpeti med tem, ali jo podpirati ali ne, nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso želeli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z režimom, ki ga ne podpirajo.

Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva prinaša štiri nove tekme. Prvič bosta zaigrala tudi nekdanja svetovna prvaka - Španija z Zelenortskimi otoki in Urugvaj s Savdsko Arabijo. Največ naslovov je doslej osvojila Brazilija, petkratni prvaki pa v prvi tekmi niso navdušili. Navijači so bili po neodločenem izidu z Marokom precej zaskrbljeni. Luka Petrič se je pomešal med njimi na ogledu tekme v portugalski četrti v Torontu, slišali pa boste, da so se odlično med Brazilci počutili tudi tisti, ki so navijali za tekmece, da Neymar ni univerzalno priljubljen med brazilskimi navijači in tudi, da je večina navijačev za svojega najljubšega igralca izbrala Endricka.

V Ljubljano prihaja Bullshit, smo lahko pred časom brali na večjih plakatih po Ljubljani. In res je prišel, pred mesecem dni so odprli muzej balkanskega humorja, prvega takšnega na svetu. In to prav pri nas. Tam ni prostora za užaljenost, za kritike in globoke analize, tam je doma predvsem klasičen balkanski humor, ki je lahko sprva piker, a hkrati tudi nasmeje. Da je to jasno, vas že takoj na začetku pri vstopu pozdravi zapis: "Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd." In ker nam predvsem prve v teh časih manjka, smo se po nekaj smeha odpravili tudi mi.

Kanada-Bosna in Hercegovina 1:1 sinoči v Torontu. Razpoloženje je bilo v obeh taborih po tekmi toplo-hladno, z navijači, igralci in poznavalci nogometa obeh držav pa se je v Kanadi pogovarjal Luka Petrič. Ugotovil je, da sta oba kapetana Alphonso Davies in Edin Džeko izjemno priljubljena, manj priljubljeni med navijači pa obvezni odmori sredi polčasov.

Toronto gosti uvodno kanadsko tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Domača vrsta se bo pomerila z Bosno in Hercegovino. To pa ne bo edina množično obiskana športna prireditev v največjem kanadskem mestu danes. Pri bejzbolski ekipi Blue Jays namreč gostuje divizijski rival in najuspešnejša ekipa v zgodovini lige MLB – Yankees iz New Yorka. To bo četrta od šestih bejzbolskih tekem v Rogers Centru ta teden. Bili smo na eni izmed njih in ugotavljali, kakšne so razlike med športnimi prireditvami na tej in oni strani luže ter spoznali, kdo je Zidejn.

Filzmoos, alpska vas v avstrijski zvezni deželi Salzburg, približno 70 kilometrov južno od mesta Salzburg, je iz nekdanje revne gorske skupnosti z nekaj deset kmetijami zrastel v sodobno turistično destinacijo. Pozimi je manjše smučarsko središče, znano tudi po festivalu toplozračnih balonov, poleti pa priljubljen kraj za kolesarje in pohodnike.Čeprav gre za dobro obiskano turistično destinacijo, turistični in gorski vodnik Coen Weesjes pravi, da tudi na najbolj priljubljenih točkah sredi poletne sezone ni gneče. Kot vodja gorske reševalne postaje v Filzmoosu pa nam je predstavil tudi, kako je v Avstriji organizirano gorsko reševanje. *Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične organizacije Filzmoos (Filzmoos Tourismus).    

Ta teden se v Severni Ameriki začenja svetovno prvenstvo v nogometu. Tretjič ga bo gostila Mehika, drugič Združene države Amerike in prvič Kanada. Slovenske reprezentance na prvenstvu ni, je pa na prizorišču prve tekme v Kanadi, v Torontu in njegovi okolici, številčna slovenska skupnost. Včeraj jo je ob obisku Slovenskega letovišča spoznal Luka Petrič. Tam pečejo klobase in kuhajo štruklje, razvijajo ljubezen do športa, odraščali pa so tudi številni izjemno uspešni športniki.

Že drugo leto zapored smo na Valu 202 pripravili praznovanje domače glasbene ustvarjalnosti. Tokrat je trajalo kar dva dni in potekalo na novem festivalskem prizorišču. Po lanskem novem valu slovenske glasbe je bil letos v ospredju domači hiphop. V dveh dneh smo zbrali prelomne domače rime in tiste, ki bodo to šele postale. Na odru Festivala 202 se je zvrstilo več kot 40 izvajalcev, pod njim pa se je zbrala nepopisna množica nasmejanih obrazov

Mirko Vorkapić je športnik, trener, novinar, televizijski komentator, radijec in v 0,01 odstotka tudi Mirko Grozny. Ljubitelj ruske književnosti je svoj novi album poimenoval Vojna in Mirko.

Je akademsko izobražen umetnik, ki raje kot uničuje zidove ustvarja grafite in murale – povsem legalno. Njegova dela pogosto delujejo kot ogledalo družbi, brez odvečnega moraliziranja. Kot pravi, sta dve možnosti: ali mesto določi površine, kjer je ustvarjanje dovoljeno in ne kaznovano, ali pa gre za zasebne lokacije, kjer se umetnik dogovori z lastnikom za legalno poslikavo zidov.

Eden od gostov na Festivalu 202 je bil tudi raziskovalec giba, plesalec ter ustanovitelj in umetniški direktor KUGA Studia.

Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? O tem in o svoji izkušnji obiska Gaze v času genocida se je z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, Susan Abulhawa, avtorico romana Jutra v Dženinu, ki ga v slovenščini lahko prebiramo v prevodu Lili Potpara. Susan Abulhawa je Ljubljano obiskala v okviru cikla dogodkov Svobodna Palestina v organizaciji Gibanje za pravice Palestincev in Zavoda Divja misel. V daljšem pogovoru v oddaji Ars Humana, ki ga je pripravila Petra Meterc, lahko slišite več o njenem romanu Jutra v Dženinu pa tudi odraščanju in pisateljskih začetkih ter tudi o njenem zadnjem romanu Zoper svet brez ljubezni (Against the loveless world), ki je izšel leta 2020.  

Škofjeloški grad čez dan obiskovalce sprejema kot muzej z razstavami in razgledi na staro mestno jedro. Ko se zaprejo vrata in pade noč, pa se njegova podoba spremeni. V temi, brez običajne muzejske osvetlitve, obiskovalci skupaj s kustosom raziskujejo grajske prostore in poskušajo pobegniti iz grajskega labirinta.*Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije: Zelene zgodbe in trajnostne destiancije, med katere spada tudi Škofja Loka.

Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.

Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj.

Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.

Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži. Foto: Institut 'Jožef Stefan' Sogovornika: vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu 'Jožef Stefan' dr. Luka Snoj vodja reaktorja dr. Anže Jazbec

Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano. Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano

Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.Sogovornice in sogovorniki: - Polona Pengal, Inštitut REVIVO; - Petra Repnik, Direkcija za vode RS; - Urška Koce, DOPPS; - Dhyan Anaja Banič, DOPPS; - Matej Simčič, ZRSVN; - Anja Cigan, ZRSVN; - Davide Scridel, DOPPS; - Bart Fokkens, Evropski center za obnovo rek; - Matt Parr, Britanska okoljska agencija; - Romain Bellier, Regionalni naravni park Haut-Jura v Franciji; - Piet De Becker, Raziskovalni inštitut flamske vlade za naravo in gozdove; - Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo; - George Heritage, Dynamic Rivers Ltd.

Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.

Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev.

Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.

Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje.

Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.

V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin.

Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola?