Aktualno 202

S predsednico Združenja kampov Slovenije ugotavljamo, v kakšni kondiciji so naši kampi.

Kampi danes niso več samo zložljivi stolčki pod baldahini in vrste ljudi pred skupnimi tuši. Nekateri kampi so skozi desetletja postali skoraj majhna naselja z mobilnimi hiškami, bazeni in aktivnostmi za otroke. Mednje lahko prištevamo tudi kamp v Ankaranu, ki gosti valovski terenski studio. O tem, kako deluje kamp, smo se pogovarjali z vodjo kampa Polono Bubnič.

Prvi uradni kamp za turiste v Sloveniji je bil urejen leta 1955 na Ježici. Le leto kasneje so odprli še danes priljubljen kamp Zakana Bledu, leta 1958 pa se je pojavil prvi uradni kamp ob morju, v Pacugu. Kako s(m)o kampirali nekoč v tistih starih šotorih, ki jih res ni bilo lahko postaviti?Sogovornika:  Matic Praznik, Retro kamp festival dr. Irena Weber s Fakultete za turistične študije v Portorožu

Bine je bil prvič v ankaranskem kampu že leta 1959, od leta 1983 pa nastopa kot glasbenik. Večerov na terasi ne šteje več. Pravi, da je zabavanje ljudi njegovo poslanstvo.

Miren večer v kampu. Zvok škržatov, v daljavi se sliši šumenje morja … pri sosedu pa preglasna glasba in živahno nazdravljanje. Takrat zadeve uredi vodja varnostne službe, kar je v kampu Adria v Ankaranu Roland Medica. Roland in njegova ekipa v kampu skrbijo za red. Čeprav so obiskovalci na počitnicah in oddihu se vseeno morajo držati nekaj osnovnih pravil. Eno izmed najbolj pomembnih in hkrati tudi najpogosteje kršenih je tišina. V kampu prebiva raznolika paleta ljudi. Od mlajših, starejših, obiskovalcev, ki tam prenočijo le kakšen dan ali dva, do pavšalistov, ki v kampu poleti praktično živijo. A narobe bi sklepali, če bi ugibali, da se Roland in njegova ekipa največkrat ustavijo pred prikolicami in hiškami mlajših obiskovalcev.

Sonce, karneval, nevihta in na koncu evforija. Na Kardeljevi ploščadi je skupina Joker Out s koncertom ob deseti obletnici dokazala, zakaj danes velja za enega največjih domačih glasbenih fenomenov. Za največji koncert svoje kariere so člani zasedbe pripravili prizorišče z orjaškim odrom, več kot 150 tonami opreme in ekipo več kot 500 ljudi, ki je skrbela za vse, od varnosti do festivalskega razpoloženja. A le nekaj ur pred nastopom je načrte prekrižalo neurje, zaradi katerega je bil koncert celo pod vprašajem. Kako se je Karneval Joker Out kljub vsem zapletom spremenil v večer, ki ga obiskovalci ne bodo kmalu pozabili, izveste v reportaži.

Že prva izvedba dirke Po Sloveniji leta 1993 je kolesarje vodila tudi na Vršič, zmagovalec pa je bil Novomeščan Srečko Glivar, ki še danes aktivno deluje v kolesarstvu. Kako je v tistih doživel prvo zmago na tej dirki, kakšni so bili tisti, kot jim sam pravi, romantični časi, zakaj je svoj prvi vzpon na Vršič doživel kar v zavihanih kavbojkah?

Na svetovnih odrih izvajajo afro, jazz, reggae in mbalakh, v domačem Senegalu pa še vedno poslušajo, da glasba ni za ženske. S članicami skupine Jigeen Ñi, prve povsem ženske glasbene skupine iz Senegala, govorimo o tem, zakaj je v njihovi družbi skoraj greh biti glasbenica in kako z glasbo spodbujajo druge ženske, da se borijo za svoj prostor v izrazito patriarhalni družbi. Posebno vlogo v njihovi glasbeno-gledališki predstavi Maske: Volk v ovčji preobleki imajo čustva; kdo jih sme pokazati, kdo jih mora skrivati in kako drugače jih razumemo v Senegalu in Sloveniji? Članice glasbene zasedbe:Khady Dieng – klaviatureAissatou Dieng – bobniNdeye Cissé – tradicionalna tolkala (sabar, tamé)Evora Vaz – bas kitaraAmina Sarr – vokal

Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva v nogometu je ponudil štiri remije. Neodločeno se je končala tudi zadnja tekma, med Iranom in Novo Zelandijo. Iranci so imeli precej težav v pripravah na prvenstvo, v zadnjih mesecih je bila država v vojni z gostiteljico ZDA. V naslednjih minutah se selimo v Kanado, od koder bomo slišali, kako iranska skupnost v Torontu doživlja dvoboje iranske reprezentance. Nekateri so razpeti med tem, ali jo podpirati ali ne, nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso želeli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z režimom, ki ga ne podpirajo.

Peti tekmovalni dan svetovnega prvenstva prinaša štiri nove tekme. Prvič bosta zaigrala tudi nekdanja svetovna prvaka - Španija z Zelenortskimi otoki in Urugvaj s Savdsko Arabijo. Največ naslovov je doslej osvojila Brazilija, petkratni prvaki pa v prvi tekmi niso navdušili. Navijači so bili po neodločenem izidu z Marokom precej zaskrbljeni. Luka Petrič se je pomešal med njimi na ogledu tekme v portugalski četrti v Torontu, slišali pa boste, da so se odlično med Brazilci počutili tudi tisti, ki so navijali za tekmece, da Neymar ni univerzalno priljubljen med brazilskimi navijači in tudi, da je večina navijačev za svojega najljubšega igralca izbrala Endricka.

V Ljubljano prihaja Bullshit, smo lahko pred časom brali na večjih plakatih po Ljubljani. In res je prišel, pred mesecem dni so odprli muzej balkanskega humorja, prvega takšnega na svetu. In to prav pri nas. Tam ni prostora za užaljenost, za kritike in globoke analize, tam je doma predvsem klasičen balkanski humor, ki je lahko sprva piker, a hkrati tudi nasmeje. Da je to jasno, vas že takoj na začetku pri vstopu pozdravi zapis: "Dragi obiskovalec, ne pozabi – si v Bullshit muzeju, kjer sta doma zajebancija in absurd." In ker nam predvsem prve v teh časih manjka, smo se po nekaj smeha odpravili tudi mi.

Kanada-Bosna in Hercegovina 1:1 sinoči v Torontu. Razpoloženje je bilo v obeh taborih po tekmi toplo-hladno, z navijači, igralci in poznavalci nogometa obeh držav pa se je v Kanadi pogovarjal Luka Petrič. Ugotovil je, da sta oba kapetana Alphonso Davies in Edin Džeko izjemno priljubljena, manj priljubljeni med navijači pa obvezni odmori sredi polčasov.

Toronto gosti uvodno kanadsko tekmo na svetovnem nogometnem prvenstvu. Domača vrsta se bo pomerila z Bosno in Hercegovino. To pa ne bo edina množično obiskana športna prireditev v največjem kanadskem mestu danes. Pri bejzbolski ekipi Blue Jays namreč gostuje divizijski rival in najuspešnejša ekipa v zgodovini lige MLB – Yankees iz New Yorka. To bo četrta od šestih bejzbolskih tekem v Rogers Centru ta teden. Bili smo na eni izmed njih in ugotavljali, kakšne so razlike med športnimi prireditvami na tej in oni strani luže ter spoznali, kdo je Zidejn.

Filzmoos, alpska vas v avstrijski zvezni deželi Salzburg, približno 70 kilometrov južno od mesta Salzburg, je iz nekdanje revne gorske skupnosti z nekaj deset kmetijami zrastel v sodobno turistično destinacijo. Pozimi je manjše smučarsko središče, znano tudi po festivalu toplozračnih balonov, poleti pa priljubljen kraj za kolesarje in pohodnike.Čeprav gre za dobro obiskano turistično destinacijo, turistični in gorski vodnik Coen Weesjes pravi, da tudi na najbolj priljubljenih točkah sredi poletne sezone ni gneče. Kot vodja gorske reševalne postaje v Filzmoosu pa nam je predstavil tudi, kako je v Avstriji organizirano gorsko reševanje. *Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične organizacije Filzmoos (Filzmoos Tourismus).    

Ta teden se v Severni Ameriki začenja svetovno prvenstvo v nogometu. Tretjič ga bo gostila Mehika, drugič Združene države Amerike in prvič Kanada. Slovenske reprezentance na prvenstvu ni, je pa na prizorišču prve tekme v Kanadi, v Torontu in njegovi okolici, številčna slovenska skupnost. Včeraj jo je ob obisku Slovenskega letovišča spoznal Luka Petrič. Tam pečejo klobase in kuhajo štruklje, razvijajo ljubezen do športa, odraščali pa so tudi številni izjemno uspešni športniki.

Že drugo leto zapored smo na Valu 202 pripravili praznovanje domače glasbene ustvarjalnosti. Tokrat je trajalo kar dva dni in potekalo na novem festivalskem prizorišču. Po lanskem novem valu slovenske glasbe je bil letos v ospredju domači hiphop. V dveh dneh smo zbrali prelomne domače rime in tiste, ki bodo to šele postale. Na odru Festivala 202 se je zvrstilo več kot 40 izvajalcev, pod njim pa se je zbrala nepopisna množica nasmejanih obrazov

Mirko Vorkapić je športnik, trener, novinar, televizijski komentator, radijec in v 0,01 odstotka tudi Mirko Grozny. Ljubitelj ruske književnosti je svoj novi album poimenoval Vojna in Mirko.

Je akademsko izobražen umetnik, ki raje kot uničuje zidove ustvarja grafite in murale – povsem legalno. Njegova dela pogosto delujejo kot ogledalo družbi, brez odvečnega moraliziranja. Kot pravi, sta dve možnosti: ali mesto določi površine, kjer je ustvarjanje dovoljeno in ne kaznovano, ali pa gre za zasebne lokacije, kjer se umetnik dogovori z lastnikom za legalno poslikavo zidov.

Eden od gostov na Festivalu 202 je bil tudi raziskovalec giba, plesalec ter ustanovitelj in umetniški direktor KUGA Studia.

Kako izgnanstvo zaznamuje življenja mnogih Palestincev in zakaj je povezanost z zemljo za tiste, ki so bili z nje pregnani, temelj njihove identitete? O tem in o svoji izkušnji obiska Gaze v času genocida se je z eno najbolj branih in pronicljivih sodobnih palestinskih pisateljic, Susan Abulhawa, avtorico romana Jutra v Dženinu, ki ga v slovenščini lahko prebiramo v prevodu Lili Potpara. Susan Abulhawa je Ljubljano obiskala v okviru cikla dogodkov Svobodna Palestina v organizaciji Gibanje za pravice Palestincev in Zavoda Divja misel. V daljšem pogovoru v oddaji Ars Humana, ki ga je pripravila Petra Meterc, lahko slišite več o njenem romanu Jutra v Dženinu pa tudi odraščanju in pisateljskih začetkih ter tudi o njenem zadnjem romanu Zoper svet brez ljubezni (Against the loveless world), ki je izšel leta 2020.  

Škofjeloški grad čez dan obiskovalce sprejema kot muzej z razstavami in razgledi na staro mestno jedro. Ko se zaprejo vrata in pade noč, pa se njegova podoba spremeni. V temi, brez običajne muzejske osvetlitve, obiskovalci skupaj s kustosom raziskujejo grajske prostore in poskušajo pobegniti iz grajskega labirinta.*Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije: Zelene zgodbe in trajnostne destiancije, med katere spada tudi Škofja Loka.

Prinesi in/ali odnesi. Tako potekajo izmenjevalnice oblačil. Te so vse bolj pogosta praksa, še posebej pa vse bolj potrebna. Svetovna tekstilna industrija je tako obsežna, da je ne potrošniki ne recikliranje oblek ne dohajamo več. Če želimo ljudje kako razbremeniti naše okolje, ki je preobremenjeno z onesnaževanjem tekstilne industrije, je lahko dober prvi korak kupovanje ali izmenjevanje rabljenih oblek. V Sloveniji je organizacija izmenjevalnic vse bolj pogosta. Med njimi je tudi Klub vrhniških študentov, kjer so organizirali svojo tretjo izmenjevalnico “Mehke cunje”.

Mariborski mestni park je že enajstič postal prizorišče Operne noči. Pod taktirko maestra Simona Krečiča so na elitnem prizorišču na prostem odmevale znamenite klasične melodije. Večer se je začel z opereto Netopir, Johanna Straussa mlajšega, končal pa z veličastnim finalom iz Puccinijeve opere Lastovka. Po zelenem zaodrju, po promenadi in med piknik košarami se je sprehajala Uršula Zaletelj.

Podeljene so Plečnikove nagrade 2026, najvišja nacionalna priznanja za arhitekturo. Slovesni dogodek je v ponedeljek potekal v zelo prijetnem, sproščenem ambientu vrta Plečnikove hiše v Karunovi ulici številka 4. In tam je bila tudi Nina Zagoričnik.

Ste že kdaj ob vožnji po štajerki kmalu po Zadobrovi opazili nenavaden, gobi podoben stolp? To je raziskovalni reaktor Triga Instituta 'Jožef Stefan', ki deluje že 60 let. Na jutrišnji dan, torej 31. maja, bo minilo šest desetletij, odkar je leta 1966 dosegel prvo kritičnost, pri tem pa še danes ostaja ena od ključnih slovenskih raziskovalnih in izobraževalnih infrastruktur na področju jedrske tehnologije. Na reaktorju usposabljajo bodoče jedrske strokovnjake in operaterje Nuklearne elektrarne Krško, razvijajo nove materiale za prihodnje tehnologije, sodelujejo s CERN-om, raziskujejo možnosti zdravljenja raka z nevtroni ter celo preučujejo vpliv sevanja na mutacije rastlin. Njegova zgodovina skriva tudi številne zanimivosti in anekdote: od hrastov, ki so jih ob gradnji posadili zaposleni, do snemanja filma Varuhi formule, ki ga je navdihnil zamolčani jedrski incident v nekdanji Jugoslaviji. Kako je videti pogled v znamenito modrino reaktorskega bazena, zakaj velja Triga za enega od najvarnejših raziskovalnih reaktorjev na svetu in kakšno vlogo ima pri razvoju slovenske znanosti danes, pa v tokratni reportaži. Foto: Institut 'Jožef Stefan' Sogovornika: vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu 'Jožef Stefan' dr. Luka Snoj vodja reaktorja dr. Anže Jazbec

Od srede je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda največji inkluzivni festival v Sloveniji Igraj se z mano. Namenjen je druženju, vključevanju in sodelovanju ljudi z različnimi sposobnostmi in interesi. Posebnost festivala je prijetno in sproščeno vzdušje, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle, letošnja posebnost ob jubilejni 20. obletnici pa sta tudi dva zanimiva večerna koncerta. Kako je bilo prve dni festivala, ki ga obiskovalci opisujejo kot enega najbolj srčnih in pozitivnih dogodkov v Ljubljani, bomo slišali v reportaži Nine Slavec in Lana Konestaba. Praznik inkluzije - festival Igraj se z mano

Furlanska reka Meduna ima, čeprav se zdi protislovno, zaradi bližine vojaške baze še ohranjene odseke z delujočimi naravnimi sistemi. Pšata v porečju Save pa je bila desetletja obravnavana predvsem kot infrastrukturni problem z regulacijami, poglabljanjem struge, omejevanjem prostora vodi. Prav tak pristop je eden izmed razlogov za izrazitejše poplave, suše in osiromašene naravne procese. V reportaži bomo v okviru projekta Life2Rivers zabredli v omenjeni reki in poskušali odgovoriti na vprašanje, kako bi bilo mogoče Pšato ponovno obnoviti v delujoč rečni sistem. Kot poudarjajo naravovarstveniki in strokovnjaki za vode, obnova reke ali rečnega odseka ne pomeni vračanja v idealizirano preteklost, niti graditve novih objektov v strugi. Pomeni razumevanje reke kot sistema in omogočanje, da naravni procesi ponovno opravljajo naloge, ki jih znajo, ter tako naravi in s tem ljudem dajejo možnost življenja.Sogovornice in sogovorniki: - Polona Pengal, Inštitut REVIVO; - Petra Repnik, Direkcija za vode RS; - Urška Koce, DOPPS; - Dhyan Anaja Banič, DOPPS; - Matej Simčič, ZRSVN; - Anja Cigan, ZRSVN; - Davide Scridel, DOPPS; - Bart Fokkens, Evropski center za obnovo rek; - Matt Parr, Britanska okoljska agencija; - Romain Bellier, Regionalni naravni park Haut-Jura v Franciji; - Piet De Becker, Raziskovalni inštitut flamske vlade za naravo in gozdove; - Nataša Mori, Nacionalni inštitut za biologijo; - George Heritage, Dynamic Rivers Ltd.

Najstarejši slovenski mladinski klub in samoniklo prizorišče, Mladinski klub Nade Žagar v Ilirski Bistrici, je svoja vrata odprl na nekdanji dan mladosti, 25. maja 1966, v Sokolskem domu. Že od začetka delovanja ponuja prostor mladim, obenem pa je eden najpomembnejših alternativnih glasbenih prizorišč pri nas. S tistimi, ki program v MKNŽ ustvarjajo že desetletja, kot tudi z mladimi prostovoljci in obiskovalci smo se pogovarjali o zgodovini njihovega kluba, pa tudi o tem, zakaj je pomembno, da mladinski klubi in centri sledijo potrebam mladih, in o tem, kakšen je pomen takih prostorov tudi zunaj večjih mestnih središč.

Na letališču v Moškanjcih so študenti mariborske Medicinske fakultete, združeni v Študentsko urgentno sekcijo ŠUS, v okviru »urgentnega vikenda« pripravili simulacijo/vajo masovne letalske nesreče. S tem skušajo na morebitne hude množične nesreče pripraviti ne le bodoče urgentne zdravnike, pač pa tudi vse druge reševalne službe. Zato so z več 10 študenti medicine iz mariborske in ljubljanske fakuletete sodelovali še študenti zdravstvene nege pa gasilci, policisti, vojska in reševalci. Skupno je na vaji sodelovalo kakih 200 udeležencev.

Že sedem desetletij nas en prav poseben glas opominja, da si Zemljo delimo z vsemi živimi bitji – in da jo počasi, a vztrajno uničujemo. David Attenborough, legendarni pripovedovalec, novinar in okoljevarstvenik, je prejšnji teden praznoval 100. rojstni dan. V karieri je posnel več kot sto dokumentarnih filmov na vseh celinah in postal glas narave. O njegovih začetkih in o tem, kako je definiral žanr dokumentarnega filma, sta pripovedovala filozof, fizik, pisatelj in novinar Sašo Dolenc ter novinarka Radio Slovenija Mojca Delač.

Mura je nekoč veljala za divjo in razvejano reko, nato pa so jo desetletja regulacij in posegov marsikje spremenila skoraj v kanal. Danes ji skušajo naravovarstveniki z obnovo mrtvic, rokavov in poplavnih območij vrniti del izgubljene dinamike. V reportaži iz Petanjcev ob Muri spremljamo naravovarstvenico Anjo Cigan v zeleni oazi, kjer se voda, ptice in obrežno rastlinje tik ob glavni prometnici vračajo v prostor, ki ga je človek dolgo krojil po svoje.

Na severozahodnem robu Podgorskega krasa, kjer je gradnja drugega tira za sabo pustila globoke posege v prostor, danes naravovarstveniki spremljajo, kako se občutljiva kraška krajina sooča s posledicami velikih infrastrukturnih del. V reportaži iz krajinskega parka Beka spremljamo biologinjo in geografinjo iz Zavoda RS za varstvo narave po Stezi prijateljstva med travniki, gozdovi in ostanki nekdanjega obmejnega sveta.

V Centru varne vožnje na Vranskem, ki v enem dnevu prejme več adrenalina kot marsikatera mestna obvoznica, so se zbrali mladi vozniki z enim ciljem – dokazati, da za volanom niso le samozavestni, ampak predvsem odgovorni. V finalnem izboru tekmovanja Najboljši za volanom 2026, ki ga organizira AMZS so se na eni strani združili znanje, refleksi in mirni živci, na drugi pa izzivi, ki so hitro pokazali, da je dobra vožnja precej več kot le pritisk na plin.

Danes je butično vse – in hkrati nič, je bila ena od ugotovitev na nedavnem srečanju akterjev slovenskega butičnega turizma, ki ga je organiziralo Združenje butičnih namestitev.  Osnovno vprašanje, okoli katerega so se vrteli udeleženci, je bilo: Ali je butični turizem v Sloveniji razvojni model ali zgolj všečna parola?

Mednarodni dan telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom v stiski je dan, posvečen telefonskim in spletnim svetovalnim linijam za otroke ter mladostnike, ki potrebujejo pomoč, podporo ali zaščito. Obeležujemo ga vsako leto 17. maja. Pri nas TOM deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, v njegovi mreži pa deluje 145 prostovoljcev, ki nudijo čustveno oporo otrokom in mladostnikom, ki se v procesu odraščanja srečujejo z različnimi vprašanji, dilemami in stiskami. Eden od njih je izkušeni Nace Breitenberger s katerim se je pogovarjala Ana Gajanovič.

Na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani hranijo marsikaj: od tri milijarde let starih fosilnih metuzalemov, surovih diamantov do fosilov dinozavrov in mamutovih zob. Geološka zbirka je bila sicer ustanovljena okoli leta 1920. Njena ustanovitelja sta bila Karel Hinterlechner in Marijan Salopek, zasnovala sta jo po zgledu zbirke v Pragi, rasla pa s sistematičnimi odkupi zasebnih zbirk. Danes je med več kot 25 tisoč krasotci kot doma Tristan Rome, geolog, ki zadnja leta skrbi za geološko zbirko. Do danes so poznavalci uradno popisali več kot 6200 različnih mineralov in velik delež jih hranijo tudi na Aškerčevi v Ljubljani na tej največji in najbolj celostni učna šolski geološki zbirki v državi. Eni od najlepših kristalov so sončno in okrasto rumeni kristali wulfenita, ki – podobno kot meteoriti ter kristali melita in dravita – pri nas spada med naravne vrednote, ki jih določuje Uradni list Republike Slovenije.

Pionirka in ena glavnih strokovnjakinj za področje ekološke pridelave Martina Bavec izpostavlja, da je prevladujoče kmetijstvo odvisno od uvoza repromaterialov in energije, semenska pridelava pa je zelo upadla. Na dobavitelje se dogaja nenehen pritisk po nižanju cen, potrošniki pri nakupu hrane vse bolj na prvo mesto postavljajo ceno. Razlika med domačimi in uvoženimi prehranskimi izdelki je ob kakovosti pogosto tudi v ostankih fitofarmacevtskih sredstev in njihovih koktejlov. Opozarja, da se pri rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, obljube o zmanjšanju uporabe teh snovi niso uresničile, saj se je uporaba glifosata zelo povečala. Evropski poslanci bodo še ta mesec odločali o uredbi, po kateri ne bi bilo več obvezno označevanje teh rastlin.

Sodobni prehranski sistem je v marsičem podoben cirkusu. Je spektakultaren, bleščeč in poln iluzij, za katerimi se skrivajo resne družbe in okoljske posledice. Obiskali smo Cirque du Soil, ki nagovarja skozi igro, raziskovanje in interakcijo. Naša potrošnja ima velik vpliv na cel svet. To, kar se sprva zdi barvito in spektakularno, se med interaktivno cirkuško razstavo kmalu razkrije kot temačno. Nadzor in monopoli, boji za prevlado, izkoriščanje in neenakosti. Toda alternative in vizije za pravičen in trajnosten prehranski sistem obstajajo. Agroekologija ne deluje proti naravi, ampak skupaj z njo.

Včeraj je bila v Ljubljani osrednja prireditev v okviru pohoda v spomin na čase 2. svetovne vojne, ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico. Tridnevno dogajanje se je začelo v četrtek s pohodi otrok ljubljanskih vrtcev, v petek so bili na delu poti osnovnošolci in dijaki, v soboto pa sta bila na sporedu rekreativni pohod in tek trojk. Dogodka se je v treh dneh udeležilo več kot 52.000 ljudi.

Ob najnovejšem izbruhu hantavirusa je bilo doslej prijavljenih osem domnevnih primerov okužbe, od tega so pri petih hantavirusno okužbo tudi dokazali, tri osebe pa so doslej zaradi okužbe umrle. V Svetovni zdravstveni organizaciji dopuščajo možnost, da bo primerov zaradi dolge inkubacijske dobe še več, ob tem pa mirijo, da ni razloga za skrb. To je potrdila tudi virologinja Tatjana Avšič Županc, ena od največjih svetovnih poznavalk hantavirusov, ki se v teh dneh udeležuje strokovnega posveta v Padovi. Gostja: Virologinja Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Foto: Matjaž Tavčar

Hormoni in demoni je priročnik za najstnike, ki sta ga izdali Neža Prah Seničar in Urška Henigman, obravnava pa vprašanja, ki pomembno zaznamujejo obdobje odraščanja, ko spremembe telesa in čustev ustvarjajo tudi notranje stiske in dvome. Glavne teme, ki jih knjiga na nevsiljiv, simpatičen in predvsem dostopen način obravnava so samopodoba in vpliv družbenih omreži, odnosi, zaljubljenost, seks in soglasje, duševno zdravje, stiske in osamljenost, pritisk družbe, šole in okolice ter identiteta in odraščanje v sodobnem svetu.

"Imel sem deda, sedeminsedemdeset let starega. Sedeli so vso božjo zimo za pečjo, z roko so podpirali pipico ,z devetimi orli' (kajti zob niso več imeli, da bi jim bila pipica sama v ustih stala) pa pripovedovali so ven in ven, kaj se v tem in tem kraju od ,njega dni' pripoveduje, kaj so sami doživeli in kaj se je v starih časih godilo." O rojstni domačiji, krajih in ljudeh, predvsem pa o dedu in zgodbah, ki jih je pripovedoval, je v delu Spomini na deda pisal Josip Jurčič. Prav ded je bil tisti, ki je tihega, toda čuječega dečka vzel v svoje varstvo in mu dovolil, da skupaj z odraslimi posluša njegove pripovedi. Na domačiji, v Jurčičevi rojstni hiši, še vedno diši po starih časih. Hiša, ki je bila zgrajena pred 200 leti ‒ prav letos zaznamuje to obletnico ‒ je ohranjena v prvotni obliki, sama domačija pa je eden redkih muzejev na prostem pri nas in spomenik lokalnega pomena. Njen lastnik je Občina Ivančna Gorica, upravljalec pa javni zavod za kulturo in turizem Prijetno domače, strokovno pa jo podpirata Slovenski etnografski muzej in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za Jurčičevo domačijo je letošnje leto ob obletnici rojstne hiše posebno tudi zato, ker mineva 160 let od izida prvega slovenskega romana Deseti brat in 150 let od nastanka prve slovenske tragedije Tugomer. Po domačiji, na kateri se je rodil pisatelj in novinar, ki je bil v svojem obdobju prava literarna zvezda, danes pa je morda že nekoliko preveč pozabljen, nas je popeljala vodja domačije Simona Zorc Ramovš.

V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije je na ogled občasna razstava Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo: obdobje zgodnjega socializma, posvečena vlogi ženskega dela v povojni Sloveniji in njegovemu pomenu pri modernizaciji družbe. Razstava se osredotoča na obdobje zgodnjega socializma do konca šestdesetih let 20. stoletja, ko so se zgodile pomembne družbene spremembe. Ženske so vstopale v politiko, se zaposlovale v različnih gospodarskih panogah in novih poklicih, hkrati pa se je povečalo tudi število žensk v visokošolskem izobraževanju. Ti procesi so postopno spreminjali položaj ženske tako v družbi kot v družini. Kljub temu pa se družbene navade in pričakovanja do žensk kot mater in skrbnic doma niso bistveno spremenila, zato so se z novimi možnostmi pojavili tudi novi izzivi.Pobuda za razstavo je nastala v okviru projekta Zgodovina ženskega dela v 19. in 20. stoletju, pri katerem poleg muzeja sodelujejo še Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter ZRC SAZU. Namen razstave, ki bo na ogled do 21. junija, je izsledke raziskovalnega projekta in znanstveno delo raziskovalne skupine približati širši javnosti. Avtorice razstave so: Manca G. Renko, Brina Kotar, Jovana Mihajlović Trbovc, Tanja Petrović, Urška Strle, Marta Verginella, Andreja Zupanec Bajželj

Kaj bomo danes jedli? je vprašanje, ki si ga mnogi, ki živimo v prostoru obilja s hrano, zastavljamo. Kako pa sestavljamo svoje jedilnike, smo sami svoji chefi ali nam prehranske smernice narekujejo družbena omrežja, trgovske verige in celo državne institucije. Alma Igra je zgodovinarka prehrane z Univerze v Amsterdamu in preučuje naš odnos do hrane, ki vsak dan pristane na naših krožnikih. Sprašuje se, ali živimo v času prehranske propagande, kako se je naš odnos do hrane spreminjal skozi zadnja desetletja in kako družbena omrežja in vplivneži vplivajo na naše prehranjevalne navade.

Če ste v vedno prehitrem svetu odraslih pozabili na čarobnost in barve, bomo na Valu 202 poskrbeli, da vsaj danes vanj vnesete nekaj pravljičnosti. Morda vas celo prepričamo, da pravljice niso le za najmlajše in da se kakšna na vašem meniju znajde tudi takrat, ko otrok ni v bližini. Na Danskem smo v letu, ko praznujemo 150. obletnico smrti Hansa C. Andersena, poiskali zgodbo najbolj znanega pravljičarja na svetu.Sogovorniki: Jacob Bøggild, Hans Christian Andersen Center, University of Southern Denmark Anketa med tretješolci z OŠ Naklo

Partizanska in borčevska literatura je zelo pomemben del kulturne zgodovine v Sloveniji. V nekdanji skupni državi Jugoslaviji ni bila le umetnost, ampak tudi sredstvo odpora, propagande in povojnega oblikovanja nove družbe ter kolektivnega spomina, danes pa je predvsem pomnik minulih časov in del zgodovinske dediščine. Večina knjig iz časa knjižne hiperprodukcije socialistične Jugoslavije nima nobene tržne vrednosti, zato knjige iz domačih knjižnic preminulih svojcev praviloma končajo kot odpadni papir in gredo v razrez. Pred približno osmimi leti so prav zato v Savskem naselju v Ljubljani odprli Knjižnico partizanske in borčevske literature – azil za tovrstno literaturo.

V zadnjem času so vse glasnejše razprave o odločitvah nekaterih trgovcev, ki s svojih polic umikajo izdelke slovenskega izvora. Ob tem se odpira vprašanje pomena lokalne samooskrbe in odnosa do slovenskih izdelkov. Po mnenju nekaterih to vodi v razkroj domače dobavne verige in v tiho preoblikovanje prehranskega trga po meri multinacionalk. Za kmete pa je to samo še eden od izzivov, s katerimi se bodo letos soočali.

Dr. Marko Sremec je strokovnjak medicine dela, prometa in športa, ki pa ima tudi zelo posebno licenco Mednarodne motociklistične zveze. To enostavno povedano pomeni, da kot uradni zdravnik sodeluje tudi na različnih motociklističnih dirkah. Kot zdravnik na motorju posreduje tam, kjer ostala vozila zaradi zahtevnosti terena ne morejo dostopati do poškodovancev. O svojih izkušnjah je spregovoril v terenskem studiu Vala 202 v Centru varne vožnje na Vranskem.

V našem terenskem studi v Centru varne vožnje na Vranskem smo gostili zanimiv dvojec: o prvi pomoči motoristom neposredno po nesreči sta se pogovorila slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec, ki je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh, in zdravnica urgentne medicine, motoristka in tekmovalka v trialu Ines Pezić Pregrad. Pred desetletjem je sama doživela hudo prometno nesrečo, danes pa se kot zdravnica na terenu pogosto srečuje prav s poškodbami motoristov. Kako poteka pomoč v prvih, ključnih minutah? Katere napake najpogosteje naredijo očividci in kaj v resnici odloča o tem, kako bo poškodovanec okreval?

V zadnjih desetletjih so v motorističnih krogih vse popularnejši blagoslovi motoristov. Največji pri nas je bil pred dnevi v Mirni Peči, prvi v samostojni državi pa je bil leta 1998 v Novi Štifti. Vse od takrat je njegov skorajda zaščitni znak pater Niko Žvokelj, ki zdaj sicer deluje v Novem mestu, a bo že v ponedeljek motoristično sezono blagoslovil na izvornem mestu – v Novi Štifti.