Aktualno 202

Pred 125 leti je po ljubljanskih ulicah začel voziti prvi tramvaj. Natančneje, uradno je začel obratovati 6. septembra 1901. Imel je tri proge in skupno nekaj več kot pet kilometrov dolgo omrežje. Do druge svetovne vojne so omrežje še razširili, tako da je takrat obsegalo 21 kilometrov tirov. 20. decembra 1958 pa se je ljubljanski tramvaj odpravil na svojo zadnjo vožnjo. Tračnice so nato zelo hitro odstranili, vse zamisli o ponovni uvedbi tramvaja pa so ostale le na papirju. Pred nekaj dnevi je skupina somišljenikov objavila novo peticijo z naslovom Ljubljana za tramvaj. Trdijo, da bi bila ponovna uvedba tramvajskega omrežja najboljša rešitev za ureditev javnega potniškega prometa v prestolnici v prihodnjih desetletjih.Več sta nam povedala Martin Kovač in Samo Šmajgl, predstavnika pobude Ljubljana za tramvaj.

Hitro in strokovno ukrepanje pri srčnem zastoju, zadušitvi, hudih krvavitvah, poškodbah ali opeklinah sodi med najpomembnejše veščine prve pomoči. Ki še posebej tam, kjer pomoč profesionalcev ni hitro na voljo, lahko odločajo tudi o preživetju. Eden takih primerov so srčni zastoji, ker večina bolnikov ne preživi, če jih do prihoda strokovne pomoči ne oživljajo očividci. V zadnjih letih je zelo velik napredek prinesel sistem prvih posredovalcev, praviloma gasilcev, ki so pogosto pri bolniku bistveno prej kot profesionalni reševalci. Tudi njim se lahko za hitro ukrepanje in s tem tudi življenje zahvali Andrej Miklavc iz Lovrenca na Pohorju, ki je srčni zastoj doma doživel leta 2024. Zgodba o preživetju Andreja Miklavca iz Lovrenca na Pohorju je bila del akcije Sekunde rešujejo leta 2024. Z njo že skoraj 20 let opozarjamo na pomen pravilnega oživljanja in tudi zaradi naše predane medijske misije ozaveščanja je ljudi, ki oživljajo, iz leta v leto več, je prepričan Matej Jenko, predsednik Slovenskega reanimacijskega sveta, strokovnega združenja, ki predstavlja najvišjo avtoriteto na področju oživljanja v državi. Na današnji Svetovni dan prve pomoči smo ga prosili za oceno, kakšna je vloga našega nacionalnega radia pri tem, da srčni zastoj preživi precej več ljudi kot pred dvema desetletjema.

Radiovedni so se tik pred začetkom novega šolskega leta mudili v ljubljanskem živalskem vrtu, kjer so pred množico obiskovalcev skupaj s tamkajšnjim veterinarjem Petrom Omejcem odpirali takšna in drugačna vprašanja o živalih. Odgovorili so na nekaj od tistih, ki ste jim jih poslali, predvsem pa je Peter Omejc z odlično razlago pospremil tudi vsa preostala, ki so se utrnila na licu mesta. Gost: Peter Omejc, veterinar v ljubljanskem živalskem vrtuNovinarke: Ajda Kus, Vida Lestan in Maja RatejTonska mojstra: Maks Pust in Liam Samsa

V zadnji letošnji Poletni izmeni preganjamo galebe s hotelskih teras, bazenov in plaž. Spoznali bomo nenavaden poletni poklic, za katerega je ključno samo eno: vrhunsko izurjena ujeda. Hari Herak iz Poreča je hrvaški mednarodno priznani sokolar, ki je iz hobija naredil resen posel. Najbolj poznan je po tem, da poleti s svojo eskadriljo ujed, med katerimi so sokoli, orli, jastrebi in celo sove, poskrbi, da iz okolice hotelskih kompleksov in letovišč prežene nadležne galebe, ki ne le da onečedijo pročelja fazad in teras, lahko prenašajo tudi nevarne bolezni.

Kako pripraviti tradicionalne jedi z vključevanjem divje hrane, katera divja zelišča je smiselno imeti vedno pri roki v domači zeliščni lekarni, kako poteka proces destilacije divjih rastlin in seveda – kaj sploh je divja hrana? Na vsa ta vprašanja in marsikatero drugo je v praksi minuli konec tedna ponudil odgovore 5. festival divje hrane FesDivjal, ki je potekal v neposrednem stiku z naravo, sredi travniškega sadovnjaka starih sort jabolk in hrušk v Kozjanskem parku na Gradišču nad Podsredo.

Slaba polovica, točneje 42 %, Slovencev ne bere knjig, če te niso povezane s šolo ali službo, več kot tri knjige na leto pa prebere le tretjina Slovencev, kaže raziskava Knjiga in bralci 7 iz leta 2024. Raziskava PIRLS pa je pokazala, da ima le 26 % četrtošolcev starše, ki radi berejo. Hkrati z upadom bralne kulture se slabšajo tudi rezultati bralne pismenosti slovenske mladine. Pisa je leta 2022 pokazala, da je bralna pismenost 15-letnikov močno upadla in je na najnižji ravni do sedaj. V Sloveniji sicer poznamo kar nekaj projektov, ki to problematiko naslavljajo, končno pa se je rodila tudi nacionalna pobuda Branje na recept, ki je v želji za večje veselje do branja knjig povezala različne stroke in področja: pediatrijo, vzgojo, izobraževanje in založništvo. 20 tisoč triletnikov bo na sistematičnem zdravstvenem pregledu prejelo otroško revijo Cicido, njihovi starši zgibanko o pomenu skupnega branja, v okviru pobude pa se bodo zvrstili tudi dogodki za starše in šolnike.

Pomeni dostopnost za gibalno ovirane res samo tehnične rešitve? Mateja Brežan se je z Laro Nedeljković, Aljošo Habjanom in Nickom Nejcem Pelkom, ki so ravno bili na obnovitveni rehabilitaciji v Domu paraplegikov na Pacugu, odpravila na spreod po Kopru. Tam so srečali tudi Mateja Vukovića, ki je preizkusil novo napravo za vstop v morje za gibalno ovirane Sea track v Portorožu.

Ob svetovnem dnevu poškodbe hrbtenjače, ki ga obeležujemo 5. septembra, na Zvezi paraplegikov Slovenije opozarjajo na še vedno preštevilne nedostopne javne prostore, stavbe, prevoze in storitve. V okviru projekta »Tudi jaz bi šel noter«, posebno pozornost namenjajo objektom v javni rabi, ki bi po zakonu morali svoje prostore prilagoditi do konca leta 2025. Osebe na invalidskem vozičku pa opozarjajo, da je v praksi zakon pogosto kršen.Zato se ob svetovnem dnevu poškodbe hrbtenjače na pot po Ljubljani podajamo z Nikom Špoljarjem, ki uporablja električni invalidski voziček ter skupaj preverjamo, v katere javne prostore ne more priti in kaj pomeni gibanje s pomočjo invalidskega vozička za njegovo kakovost življenja v Ljubljani.

Da nismo v čisto običajnem letnem kinu, izdaja le to, da ob vratih dvorišča stojijo paznice. Sicer pa večer preživljamo pod lučkami in v nadvse prijetni družbi deklet in žensk, ki na gradu Ig prestajajo zaporno kazen. In ki se ob poslušanju pogovora s pisateljico Bronjo Žakelj in ogledu filma Belo se pere na devetdeset na glas smejejo, jočejo ter ob mikrofonu Vala 202 delijo razmisleke o izzivih, ki jih prinaša življenje.

V tokratni Poletni izmeni gremo v službo s tistimi, ki so se vse poletje trudili, da bi bile ceste pripravljene na prometno zelo obremenjeni prvi dan novega šolskega leta. Preverjamo, kako je z barvanjem talnih označb. Kakšne so izkušnje z nestrpnimi vozniki? Se kdaj zgodi, da kaj pobarvajo narobe? Kaj pa stožci, s katerimi zavarujejo sveže pobarvane površine? Koliko jih še čaka, ko se vrnejo ponje?

V Laškem je minuli konec tedna pod okriljem Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja potekal osmi Poletni paralimpijski tabor za družine. Otrokom in mladim z invalidnostjo ter njihovim najbližjim ponuja varno in spodbudno okolje, v katerem lahko vsi člani družine skupaj preizkusijo najrazličnejše športe, od plavanja, lokostrelstva in kolesarstva do košarke na vozičkih. Namen tabora pa presega zgolj športne rezultate – v ospredju so medsebojna podpora, druženje, izmenjava neprecenljivih izkušenj med starši ter spoznavanje, da športne ovire niso nepremostljive.

V Dobrovi pri Ljubljani ta konec tedna poteka osmo državno prvenstvo v reševanju Rubikovih kock. Več kot 150 tekmovalcev iz Slovenije in tujine se meri v 16 uradnih disciplinah, ki jih priznava World Cube Association. O tem, kakšne spretnosti morajo prikazati sodelujoči tekmovalci, kako bliskoviti so najboljši in v kolikšnem času se lahko priučimo reševanja kocke, se je Maja Ratej pogovarjala s predsednikom Rubik kluba Slovenije Maticem Omulcem. Foto: Nejc Vidmar

Na Ljubljanskem gradu poteka festival Panč, kjer se predstavljajo zanimivi stand-up komedijanti, med njimi prvič Andrej Tomše – Ceco. Pravi, da je njegov stand-up nekaj povsem novega za našo sceno, odmik od mizoginskega, homofobnega in rasističnega humorja, ki ga je med slovenskimi stand-up komiki preveč. Všeč mu je sama forma, prazen oder in mikrofon, ni ne pisca, ne režiserja in naredi kar lahko.

Poletna izmena se tokrat vrača na morje. Pa ne samo na, tudi v morje skočimo. V modrih globinah Jadranskega morja se namreč potopimo v delo potapljačev.

Laura Petek je mlada zdravnica urgentne medicine iz Maribora, ki se je pred dnevi vrnila iz vzhodne Ukrajine, kjer je v tako imenovani stabilizacijski točki ob frontni črti pomagala oskrbovati ranjence. Presenetilo jo je veliko zanimanje, ki ga je vzbudila objava na spletni strani Zdravniške zbornice o njeni človekoljubni odločitvi. Udeležila se je že več humanitarnih odprav na krizna območja – v Irak in Libanon, pa tudi v Indijo in Ugando. Želela je najbolje unovčiti svoj prosti čas in tudi strokovno znanje in se obrnila na več nevladnih organizacij. Večina ji je predlagala odhod v Ukrajino. Od tam se je vrnila s posebnimi izkušnjami in je prepričana, da je v sočutnosti in toplini lahko moč.

V slovensko prestolnico vstopajo 29. Mladi levi, ki slovijo po naboru predstav, ki spodbujajo k razmišljanju, pa tudi dobrem vzdušju in pisanem festivalskem občinstvu. Letošnji mednarodni festival bo gostil več kot 130 umetnic, umetnikov in drugih festivalskih gostov.

Ladja se nahaja v bližini otoka Barbados, kjer Robertina Šebjanič v sodelovanju z znanstveno ekipo izvaja odpravo Surveying Salt Fingers in the Caribbean (Raziskovanje slanih prstov v Karibih). Raziskovanje poteka pod okriljem ameriškega oceanografskega inštituta Schmidt Ocean Institute, ki poleg znanstvenikov na odprave redno vabi tudi umetnike. Gre za umetniško rezidenco Artist at Sea (Umetnik na morju), ki pri raziskovanju oceanov povezuje umetnost, znanost in tehnologijo. Umetnik v dialogu z znanstveno ekipo razvija koncept novega umetniškega dela, ki bo nastalo po zaključku rezidence. Robertina Šebjanič bo na letošnjem festivalu Mladi levi predstavila svoj najnovejši projekt Odmevi z brezna, ki obravnava kritično, a pogosto spregledano vprašanje kemičnega orožja, odvrženega na morsko dno.

Madžarski otok Óbuda se v času festivala Sziget spremeni v pravi otok svobode. Za nekaj dni se na njem svet ustavi – vse se vrti okoli glasbe, plesa in številnih drugih dejavnosti. Letos sta festivalski utrip od blizu doživeli tudi Neja in Katja. Med zvenečimi imeni so bili Florence + The Machine, Twenty One Pilots, Bring Me The Horizon, Lewis Capaldi, Zara Larsson, Parcels, Peggy Gou in Jorja Smith.

Kratke hlače, majice brez rokavov in natikači so v teh vročih dneh skoraj nepogrešljivi. A medtem, ko jih brez pomisleka oblečemo za prosti čas, je na delovnem mestu zgodba nekoliko drugačna. Dolžni smo slediti pravilom in kodeksom oblačenja, četudi to pomeni, da moramo nekoliko potrpeti. Kje pa je meja in koliko svobode imamo pri izbiri oblačil v času visokih temperatur?Sogovornica: strokovnjakinja za kulturo vedenja, poslovni in diplomatski protokol Bojana Košnik Čuk. 

Poletja in pravega dopusta si marsikdo ne predstavlja brez kampiranja – spanja pod zvezdami, pospešenega utripa, ko v okolici nekaj zašumi, in zajtrka na prostem s pogledom na morje. A tokrat obiščemo kamp, ki ni ob morju, niti ob jezeru ali reki. Na koncu majhne vasi Vrh pri Starem trgu pri Ložu, obdan s prostranimi notranjskimi gozdovi, kjer jutra pospremijo ptičje simfonije in vonj po drevesih, stoji kamp Beli gaber. Mateja in Beno Peček sta se pred več kot desetimi leti na območju, kjer je veljalo, da se v turizmu nič ne da narediti, odločila prav nasprotno – nekaj narediti. Postavila sta kamp, ki danes v poletni sezoni ne le oživlja podeželje in ta del Slovenije, ampak obiskovalcem približuje naravo in sobivanje z njo.

Še smo sredi gibanja poletnih turističnih tokov. To je mogoče zaslediti tudi na mariborskih ulicah. V Mariboru je bilo v lanski poletni sezoni okoli 110 tisoč turističnih prihodov in 185 tisoč prenočitev.Glede na trenutne trende v Turistično-informacijskem centru ocenjujejo, da se bodo v času od junija do konca avgusta letos prihodi povečali za približno 7 odstotkov, prenočitve pa za okoli 5 odstotkov v primerjavi z lani. V TIC-u še pravijo, da je zadnje čase precej gostov iz Anglije in Švice, na mariborskih ulicah pa smo se pogovarjali z gosti iz desetih držav, tudi o tem, kako bi nas povabili v svoje kraje.

Ko je pred približno 20 leti recikliranje postajalo del vsakdanjega življenja so bili pri festivalu Sziget mnenja, da bi z uvedbo ločevanja odpadkov lahko ljudem pokazali pomen pravilnega ravnanja z odpadki. Kasneje so ugotovili, da je trajnost veliko več kot samo recikliranje. Zato so začeli uvajati še druge ukrepe. Danes imajo pet področij trajnostnih ukrepov.

V Budimpešti se je 11. avgusta začel eden največjih evropskih glasbenih in kulturnih festivalov Sziget 2026, ki na otoku Óbuda do 15. avgusta združuje obiskovalce z vsega sveta. Festival tudi letos ponuja izjemno raznovrsten program – od velikih koncertov svetovno znanih izvajalcev do elektronske glasbe, gledališča, plesa, cirkusa, umetniških performansov in številnih drugih dejavnosti. Fabla Collective zastopata slovenske barve.

Tradicionalna prireditev na letališču Lesce je lani praznovala 35. obletnico. Gre za srečanje modelarjev, ki gradijo in letijo z letečimi maketami motornih in jadralnih letal, za srečanje ljubiteljev modelarstva in letalskih navdušencev, prireditev pa na praznični dan vsako leto privabi veliko obiskovalcev. Preverjamo, kako poteka tokratni miting, kaj poganja modelarje vseh starosti iz Slovenije in tujine ter kakšne modele je mogoče občudovati.

Francija se že od pomladi bori z izjemno visokimi temperaturami. Razmere so se močno poslabšale konec maja, ko je državo zajel prvi vročinski val. Junij ni prinesel olajšanja, celo nasprotno – povprečne temperature so bile skoraj štiri stopinje nad pričakovanimi. Julija so po državi padali zgodovinski temperaturni rekordi, podobno pa je trenutno, ko je Francija v novem vročinskem valu, ki pa naj bi se po napovedih v naslednjih dneh vendarle končal. Prebivalci glavnega mesta na vse načine iščejo priložnosti za osvežitev, že drugo leto zapored pa se v poletnem času lahko na različnih lokacijah ohladijo v reki Seni. Obiskali smo eno od brezplačnih kopališč in preverili, kako domačini in turisti kljubujejo vročinskemu valu.

Nocoj bo na nebu nad dobršnim delom Evrope viden popolni sončni mrk. Luna bo za nekaj minut zakrila sonce, najbolj spektakularen pogled nanj pa bodo imeli v delu Španije, na Portugalskem, Islandiji in Grenlandiji. Posebnost tokratnega mrka je tudi ura: zgodil se bo tik pred sončnim zahodom, zato bo sonce že zelo nizko nad obzorjem. Pri nas bo mrk viden le deloma, toda zakaj bo kljub temu poseben in kako ga lahko varno opazujemo, bo pojasnil astrofizik Tomaž Zwitter. Foto: Nasa

Jure Jaušovec se je, čeprav ni doma iz Primorske, ampak s Ptuja, že v otroštvu zaljubil v jadralstvo. Najprej v športno jadranje, potem pa je poletja začel preživljati kot skiper. Ta poletna služba je bila med študijem medicine tudi najmočnejša motivacija, da je vse izpite opravil že v prvem roku in nato skoraj tri mesece preživel na morju. Danes živi v Mariboru, kjer dela kot specialist medicine dela, prometa in športa, ves svoj dopust in nadure pa porabi za to, da nekaj tednov poletja še vedno dela kot skiper. Na vročo poletno soboto smo z njim pluli ob obalah v okolici Splita in se pogovarjali o najrazličnejših prigodah, ki jih je na morju doživel v družbi popolnih neznancev, s katerimi je po teden dni delil manjša in večja plovila.

Konec avgusta se pri nas začenja jesenska selitev ptic. Eno priljubljenih območij za njihovo opazovanje je tudi primorski Škocjanski zatok – naravni rezervat in eno biotsko najbolj pestrih območij v Sloveniji. Danes je priljubljen izobraževalni in rekreacijski prostor, a malokdo ve, da tega zelenega dragulja Kopra nekoč skorajda ni bilo več. Obisk Naravnega rezervata Škocjanski zatok je za individualne obiskovalce brezplačen. Rezervat lahko raziščete samostojno po urejenih poteh in se ustavite na opazovalnicah, od koder lahko opazujete številne vrste ptic.

Ptuj je do 9. avgusta prestolnica žonglerjev, cirkuških umetnikov in ljubiteljev sodobnega cirkusa. Poteka namreč 48. Evropska žonglerska konvencija s številnimi udeleženci in nastopajočimi. Za zdaj velja ocena, da bo na dogodku skoraj štiri tisoč ljudi, nekateri namreč še prihajajo. Udeležujejo se delavnic, se družijo in nastopajo. Vsak dan so na različnih prizoriščih v mestu predstave in nastopi, ki jih spremljajo čudenje, navdušenje in smeh. Organizatorji se sprašujejo, ali se mesto in regija zavedata, kako velik dogodek je to.

Vodna aerobika, športne igre in animacije za družine so del vsakdana animatorjev v termalnem parku. Njihovo delo zahteva veliko več kot le dobro voljo. Vsak dan morajo znati pritegniti ljudi, premagati začetno zadržanost obiskovalcev in poskrbeti, da se med dopustom počutijo sproščeno. Skozi Poletno izmeno nas je popeljala animatorka Lucija Zamernik.

Tadej Pogačar se je po rekordni peti zmagi na Dirki po Franciji vrnil v domačo Komendo, ki je bila v minulih treh dneh prava slovenska kolesarska prestolnica. V tem času se je tam zbralo več deset tisoč navijačev, ki so se poklonili najboljšemu kolesarju na svetu, najbolj pogumni med njimi pa so se z njim tudi pomerili. Po kratkem postanku v domovini se Pogačar že kmalu odpravlja na Vuelto, kjer ga čaka nov velik izziv sezone.

Kdo si v otroštvu ni kdaj predstavljal, da živi v gradu? Seveda ne v katerem koli gradu, temveč v takem s polno zakladnico. Po podatkih Informacijsko-dokumentacijskega centra za dediščino je v Registru nepremične kulturne dediščine pri nas vpisanih 31.104 enot nepremične kulturne dediščine. Med njimi je 535 enot grajske arhitekture, kamor sodijo gradovi, dvorci, utrdbe, graščine, grajske pristave in razvaline. Če upoštevamo le stavbe je teh 351. Za 12 objektov podatek o lastništvu ni znan, 125 grajskih objektov je v lasti občin, 72 v lasti države, 142 pa v zasebni lasti. Podatka o tem, koliko gradov v Sloveniji ima stalne prebivalce, ni. Zato pa smo v sosednji Avstriji, kjer je večina gradov v lasti družin, Cerkve, fundacij ali podjetij, obiskali Phillipa Steinerja, ki vse od rojstva naprej živi na gradu Rothenfels v regiji Murau na avstrijskem Štajerskem. Ko sem bil star približno šest let, sem očeta in mamo vprašal, ali mi lahko končno povesta, kje je naša zakladnica. Želel sem nositi krono, vendar nisem mogel najti sobe z zakladom. Phillip Steiner   *Prispevek je nastal v sklopu študijske ture za slovenske medije na povabilo Turistične regije Erlebnisregion Murau.

Te dni lahko ob gradbišču ljubljanskega Potniškega centra na križišču med Masarykovo in Dunajsko opazite zelene, šotorom podobne ponjave, ki četico ljudi pod njimi le bežno ščitijo pred pripeko. To so arheologi, ki ob neprestanem hrumenju gradbenih strojev oživljajo tisočletja zakopano preteklost. Na območju ene od prometno najbolj obremenjenih cest v Ljubljani se namreč v globini metra oziroma metra in pol skriva severno emonsko grobišče. Sogovornika: Matjaž Jenko, arheolog, vodja raziskav na terenu Bernarda Županek, kustosinja za rimski čas v Mestnem muzeju Ljubljana

Od 24. avgusta bodo avtobusi iz Ljubljane odhajali z nove, začasne avtobusne postaje. Gre za eno največjih sprememb v javnem potniškem prometu v zadnjih letih, ki bo vplivala na več deset tisoč potnikov dnevno. Zakaj je selitev nujna in kaj bo z voznimi redi, dostopnostjo, prometnimi zastoji in varnostjo potnikov? Pojasnjuje vodja Avtobusne postaja Ljubljana Anton Plankar.

Društvo študentov biologije je nadaljevalo dolgo tradicijo raziskovalnih taborov, ki so vsako leto na drugem kraju v Sloveniji. Letošnji je bil po dvajsetih letih znova v Cerknici in njeni okolici, skupaj z društvom pa ga je v okviru projekta LIFE TRŠCA organiziral Notranjski regijski park. Projekt LIFE TRŠCA, ime izhaja iz tršce – narečnega oziroma krajevnega poimenovanja za trstičje, je namenjen ohranjanju Cerkniškega jezera in vzpostavljanju primernih habitatov za različne živalske vrste, pomemben del pa je tudi približevanje naravovarstva in raziskovalnega dela mladim.Študenti so z mentorji, izkušenimi strokovnjaki, deset dni raziskovali različne rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, del raziskovalnega dogajanja pa je bil odprt tudi za širšo javnost, saj so se obiskovalci lahko pridružili posameznim raziskovalnim skupinam in od blizu spoznavali netopirje, zveri, ptice, dvoživke, podzemne organizme, pa tudi pajke.

Maskota, ki na športnih prireditvah, rojstnodnevnih zabavah ali otroških dogodkih skače, pleše in zabava obiskovalce, običajno deluje brezskrbno. Veliko manj pa razmišljamo o človeku, ki se skriva pod več kilogramov težkim kostumom. Poleti, ko temperature presežejo trideset stopinj Celzija, je lahko že ena ura v njem dovolj, da so oblačila popolnoma premočena. Gostili smo Gregorja Košmerlja, ki se profesionalno oblači v maskote že več kot petnajst let.

Od Zmajskega mostu do Trnovskega pristana sta v petek zvečer po Ljubljanici pluli dve ladji, polni glasbenikov, spremljal pa ju je čoln, s katerega je dirigiral Matija Solce. Vsi, ki so se takrat po naključju ali namenoma znašli v središču Ljubljane, so z velikim navdušenjem spremljali glasbeno-vizualni spektakel 9 svetov.

Predelana živila in sladke pijače večajo tveganje za razvoj demence. Raziskovalci so na Švedskem 15 let spremljali več kot 1.800 ljudi, starejših od 60 let, ki so imeli biološke zametke za potencialni razvoj demence. Ta bolezen se je potem razvila pri približno 250 posameznikih. Njihovi vzorci prehranjevanja so bili manj zdravi, manj so bili telesno aktivni, pogosto so imeli tudi pridružene bolezni. Kakovostna prehrana lahko do 30 odstotkov zmanjša tveganje za razvoj demence. Trenutno kaže, da bi lahko k preprečevanju demence pozitivno prispevala tudi kava."Prehranska industrija se bolj osredotoča na ustvarjanje dobička in okolja, v katerem bodo potrošniki izbirali njihove izdelke, kot na zdravje," pravi doktorska študentka Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani Anja Mrhar, ki je sodelovala v raziskavi.

Si predstavljate, da bi vsak dan poletnih počitnic preživeli na bazenu z desetimi tobogani? Zveni sanjsko. Kaj pa če bi tam celo poletje delali? Poletje na bazenu za redarje pomeni veliko dela in še večjo odgovornost. Čiščenje bazenov, postavljanje ležanikov in delo v izredni vročini, kjer skrbijo, da vsi obiskovalci uživajo v varnem adrenalinskem spustu.

Tilda Swinton je prav gotovo ena najbolj markantnih igralk svetovnega filma, S svojmi filmi ali kot članica žirije je pogosto gostja filmskih festivalov. Tudi letos je bila osrednja osebnost letošnjega 79. filmskega festivala v Cannesu, kjer je sodelovala v uradnem festivalskem ciklu pogovorov »Rendez-vous z …, kjer je govorila o svojem filmskem ustvarjanju. Njen opus obsega filme sodobne neodvisne scene in tudi hollywoodske uspešnice. Rodila se je v Londonu, a zase pravi, da je Škotinja, njena rodbina Swinton je ena najstarejših na Škotskem. Prvo filmsko vlogo ji je ponudil angleški režiser Derek Jarman, ikona britanske kvir scene iz sedemdesetih in osemdesetih let. Skupaj sta posnela osem filmov. Šele po njegovi smrti je začela sodelovala z drugimi režiserji. Poleg oskarja je prejela številna priznanja, med drugim zlatega leva za življenjsko delo na Beneškem festivalu ter častnega zlatega medveda pa na Berlinalu!.

Britanski kolesar Chris Froome ima tako kot Tadej Pogačar štiri skupne zmage na Dirki po Franciji. Tako kot Pogačarjevi Emirati v tem desetletju, je Froomov Team Sky prevladoval v prejšnjem. Froome na prizorišču največje kolesarske dirke na svetu govori tudi o tem, kako dolg je rok trajanja enega šampiona in zakaj francosko občinstvo ne mara predolge dobe enega kolesarja.

Potreba po natančnem določanju nadmorske višine se je pojavila predvsem zaradi graditve cest, železnic, mostov in vodovodov ter izdelave zanesljivih zemljevidov. Prve resnejše meritve višin so se začele razvijati v 19. stoletju, ko so evropske države vzpostavljale geodetske mreže. Pri tem se je pojavilo tudi ključno vprašanje: od kod sploh meriti višino? Odgovor je bil: od morske gladine. Med pionirji teh meritev so bili Britanci, ki so v prvi polovici 19. stoletja začeli dolgotrajno spremljati višino morja z mareografi in na podlagi večletnih meritev izračunavati povprečno morsko gladino. Na teh temeljih so potem nastali višinski sistemi, ki jih uporabljamo še danes. Kako pa vemo, da je neki kraj 500 metrov nad morjem, če morja ni nikjer blizu? Odgovor se skriva v mreži geodetskih reperjev, za nepozornega neopaznih kovinskih čepov v zidovih cerkva, železniških postaj in drugih javnih zgradb, referenčnih točk, na katerih temelji določanje višin po vsej državi.

Kneecap ni običajna skupina. Severnoirski trio je nastal iz ljubezni do irske gelščine, danes pa s svojo glasbo odpira vprašanja identitete, kolonialne zgodovine in politike. Po odmevnih festivalskih nastopih se je znašel v središču svetovne pozornosti zaradi javne podpore Palestini, ki je sprožila burne politične odzive, grožnje in pozive k odpovedi njegovih koncertov. V pogovoru z Gregorjem Baumanom člani razkrivajo, zakaj je jezik v središču njihove ustvarjalnosti, kako razumejo svojo vlogo v sodobni družbi in zakaj kljub pritiskom ne nameravajo omiliti svojih stališč. Prepričani so, da umetnost ne sme molčati.

"Izdelovalci sladoleda smo, tako kot kmetje, odvisni od vremena," pravi Mateja Jerovšek, ki smo jo obiskali v času, ko ima največ dela - v poletnih mesecih. In ravno ta sezonska narava njenega poklica je bila tudi razlog, da je nekdanja pravnica sploh postala mojstrica sladoleda. V njeni delavnici, v kateri na policah in v hladilnikih ni vreč s praški, ampak sveže sadje in mleko ter v kateri diši po svežih zeliščih, smo se pogovarjali o tem, kakšna sta za sladoledarje zima in poletje, ali sladoledni mojstri sploh še uživajo v sladoledu, kateri so najbolj zanimivi okusi, ki jih ponuja ter katere imamo najraje Slovenci. Naredili pa smo tudi enega Matejinih najljubših gelatov, uganete, katerega? Namig: dela smo se lotili po osmi uri.

V zadnji radijski razglednici z 34. Festivala Lent se ozremo na zaključek devetdnevnega dogajanja, ki je na 28 prizoriščih po Mariboru ponudilo več kot 250 dogodkov. Letošnji Lent je zaznamovalo tudi slovo dolgoletnega direktorja Vladimirja Rukavine, ki po več kot treh desetletjih zapušča vodenje Narodnega doma Maribor in festivala. Ob tem se odpirajo vprašanja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v mestu.

Izleti v hribe so lahko za otroka vseživljenjska popotnica. Kako poskrbeti, da bodo varni, prijetni in polni lepih doživetij? Zakaj otrokom ni pomemben osvojeni cilj, ampak predvsem pot in skupni trenutki z družino? Ter kako izbrati turo in opremo? Skupaj s predsednikom Planinske zveze Slovenije Martinom Šolarjem ter avtorico, mamo štirih otrok in dolgoletno planinsko vodnico Urško Petek potrežemo kopico napotkov za varen prvi planinski korak.

Dejstvo je, da je Slovenija v samem vrhu po porabi čistega alkohola na prebivalca na svetu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v letu 2024 povprečni Slovenec, starejši od 15 let, popil več kot 10 litrov čistega alkohola. Tudi smrtnost, ki jo pri nas povzroči alkohol, je med najvišjimi v Evropi. Zaradi škodljive rabe alkohola v Sloveniji imamo vsakih 11 ur vsaj eno smrt. V zadnjem času, zlasti poleti, pa so zelo priljubljeni radlerji, ki po okusu spominjajo na pivo, označeni pa so kot brezalkoholne pijače. A tudi brezalkoholni radlerji vedno niso popolnoma brez alkohola, prav tako pa je vprašljivo kaj s takšno izbiro pijač sporočamo otrokom in kako prispevamo k še večji sprejemljivosti alkohola pri nas.Sogovorniki: dr. Maša Roškar, NIJZ dr. Anita Kušar, Inštitut za nutricionistiko dr. Matjaž Pirc, vodja oddelka za prehrano na Zvezi potrošnikov Slovenije Zapiski: Projekt Veš kaj piješ Brezplačna mobilna aplikacija VešKajJeš Registrirana poraba alkohola v letu 2024

INmusic že dolgo ni le niz koncertov. V dveh desetletjih se je razvil v kulturno platformo in prostor srečevanja različnih generacij, kultur ter glasbenih okusov. Ob največjih svetovnih imenih vsako leto odpira prostor tudi mladim ustvarjalcem, družbeno angažiranim projektom, trajnostnim pobudam in novim idejam. Na Jarunu se tako ne srečujejo le glasbeniki in občinstvo, temveč tudi različni pogledi na to, kakšno vlogo ima glasba v sodobni družbi. Prav ta odprtost, skupaj z neodvisnim duhom festivala, ostaja razlog, da INmusic tudi po dvajsetih letih ostaja eden najpomembnejših glasbenih dogodkov v tem delu Evrope. Sogovorniki: - Ivana Jelača - KT Tunstall - Mirko Burazer - INSAN - mal pre mal - Đoko

Vročinski val, ki je v preteklih dneh podiral temperaturne rekorde v zahodni Evropi, se pomika proti srednjemu in vzhodnemu delu celine. Najvišja opozorila zaradi ekstremne vročine veljajo na Madžarskem, Poljskem, Slovaškem, v Romuniji, Srbiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, kjer so ponekod namerili tudi več kot 40 stopinj Celzija. Dolgotrajen in tako intenziven vročinski val je posledica tako imenovane vročinske kupole, ki je nad večjim delom Evrope več dni zadrževala zelo vroč zrak. Zakaj je ta vremenski vzorec trajal tako dolgo, kako se je vročina iz dneva v dan še stopnjevala in kakšno vlogo pri tem igrajo podnebne spremembe?Sogovornik: Gregor Vertačnik, Agencija Republike Slovenije za okolje

Letos mineva 120 let od izgradnje Bohinjske proge. Odsek od Jesenic do Gorice so zgradili kot del dobrih 700 kilometrov dolge proge Transalpina, ki je Češko prek Dunaja povezala s Trstom. Ob 120-letnici so nedavno na stebrih železniškega viadukta Idrijca odprli priložnostno fotografsko razstavo arhitekta Elvisa Jerkiča z naslovom "Naša železnica – 120 let prilaščanja Bohinjske proge".