Književnost 1. polovice 20. stoletja

Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v Evropi. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zelo pestro in raznoliko obdobje: slovenska moderna, modernizem, avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem Oddaje Prvi na maturi o literarnih obdobjih, o katerih se dijaki učijo v srednji šoli, nadaljujemo v prvi polovici 20. stoletja, pri slovenski moderni, ki je bila za Slovence zelo pomemben čas. A književnost do 2. svetovne vojne je ponudila tudi številne druge smeri, zvrsti in oblike, vse pa so bile odraz širših svetovnih umetniških tokov in pestrih družbeno-političnih dogajanj v svetu. Če poenostavimo, moderni sledi modernizem in z njim avantgarde, ekspresionizem in socialni realizem. Zadnje desetletje 19. stoletja in prvi dve desetletji 20. stoletja za Slovence sicer niso bili najboljši čas – vsaj na socialno-političnem področju ne: priča smo bili družbenopolitičnim nemirom, strankarskim bojem za oblast, izseljevanju Slovencev, nastajal je proletariat, propadale so kmečke posesti. A, kot se to rado zgodi, smo bili Slovenci v umetnosti, posebej književnosti, v samem vrhu, nam je povedala dr. Breda Marušič, profesorica slovenščine na Šolskem centru Celje, Gimnaziji Lava. "Pomen moderne za Slovence je izjemen. V tem času smo namreč drugič v zgodovini prišli na evropski vrh. Prvič je bilo to v obdobju romantike s Francetom Prešernom, ampak Prešeren je bil samo eden, medtem ko v obdobju moderne je bilo cel kup izjemnih umetnikov - ne smo literatov, tudi arhitektov, kiparjev, slikarjev itn." Slovenska moderna se je uradno začela leta 1899, ko sta izšli pesniški zbirki Erotika Ivana Cankarja in Časa opojnosti Otona Župančiča, končala pa s Cankarjevo smrtjo leta 1918. Omenjeni pesniški zbirki v svojem obdobju sicer nista bili dobro sprejeti, predvsem v katoliških krogih ne, odsevata pa vpliv svetovnih literarnih smeri. Gre torej za odmik od realizma in za vplive dekadence, nove romantike, simbolizma in impresionističnega sloga. Nato pa se pojavijo nove, svobodnejše smeri: modernizem, avantgarde, ekspresionizem in pri nas socialni realizem, več izveste v oddaji.