Kosmati gozdar in vodar

Ta, da obstajajo tudi bolj kosmate živali od kosmatih, ni kosmata. Bober je drugi največji glodavec na svetu, takoj za južnoameriško kapibaro, in ima enega najbolj gostih kožuhov med vsemi živalmi. Če bi šteli, bi na kvadratni centimeter našteli od 12 tisoč do 23 tisoč dlak. V naravi je to precej težko preveriti, saj so bobri predvsem nočne živali in jih podnevi ne vidimo pogosto. Vemo pa, da so že nekaj let spet tudi pri nas. Evrazijski bober je bil pred 200 leti razširjen po vsej Evropi in delu Azije, a sta ga lov in preganjanje pripeljala na rob izumrtja, v Sloveniji je dejansko izumrl. Po dolgih letih, ko o bobru pri nas nismo govorili, se je ta vrnil ob naše reke in zdaj imajo ponekod okoli njega veliko povedati – ne nujno dobrega. Je pač žival, ki pušča sledi na vodah in v gozdu: gradi jezove, koplje kanale in s tem precej spreminja okolje, v katerem biva. Ob tem pa mu je tudi čisto vseeno, čigava je koruza, ve le, da je dobra. Prav dobrodošla atrakcija pa je bober na Koroškem, v okolici Dravograjskega jezera. Tam se je zlil z okoljem, nikogar ne moti in upajo, da se bo do konca leta že mogoče sprehoditi po prvi, če ne kar edini učni poti o bobru – Bobrček. ... ki mu je vseeno čigava je koruza, ve le, da je dobra Ta, da obstajajo tudi bolj kosmate živali od kosmatih, ni kosmata. Bober je drugi največji glodavec na svetu, takoj za južnoameriško kapibaro, in ima enega najbolj gostih kožuhov med vsemi živalmi. Če bi šteli, bi na kvadratni centimeter našteli od 12 tisoč do 23 tisoč dlak. V naravi je to precej težko preveriti, saj so bobri predvsem nočne živali in jih podnevi ne vidimo pogosto. Vemo pa, da so že nekaj let spet tudi pri nas. Evrazijski bober je bil pred 200 leti razširjen po vsej Evropi in delu Azije, a sta ga lov in preganjanje pripeljala na rob izumrtja, v Sloveniji je dejansko izumrl. Po dolgih letih, ko o bobru pri nas nismo govorili, se je ta vrnil ob naše reke in zdaj imajo ponekod okoli njega veliko povedati – ne nujno dobrega. Je žival, ki pušča sledi na vodah in v gozdu: gradi jezove, koplje kanale in s tem precej spreminja okolje, v katerem biva. Ob tem pa mu je tudi čisto vseeno, čigava je koruza, ve le, da je dobra. Prav dobrodošla atrakcija pa je bober na Koroškem, v okolici Dravograjskega jezera. Tam se je zlil z okoljem, nikogar ne moti in upajo, da se bo do konca leta že mogoče sprehoditi po prvi, če ne kar edini učni poti o bobru – Bobrček.