Episodes
-
Obročkanje labodjih mladičev s Koseškega bajerja
Še pred nekaj desetletji labodi grbci pri nas niso bili tako zelo pogoste ptice. Videti jih je bilo mogoče na Bledu ali na Otočcu, kamor so jih sprva pripeljali za okras. Zadnja leta pa labodi pri nas ne le gnezdijo, veliko jih pride k nam tudi prezimovat. A od kod? Te podatke naši ornitologi...
-
Škodljivec socializma
Krompir, o katerem je sicer več teorij, kdo ga je iz novega sveta prvi pripeljal v Evropo, je bil na svoji prvi poti čez Atlantik brez progaste družbe. Tudi za časa Marije Terezije, ki je gojenje te kulture v naši deželi zapovedala, se kmetom o krompirjevi nadlogi še sanjalo ni. A koloradski…
more -
Komur gredo na živce naši škržadi, tropskih še ni slišal
Akademik, biolog doktor Matija Gogala je svoje zanimanje najprej posvetil stenicam, te je že kot dijak preučeval, zbiral in študiral njihove vrste, kar je bilo pri število 650 vrst samo v Sloveniji precej obširno področje dela. Zanimala sta ga tudi žuželčja vid in sluh pa vibracijska…
more -
Ohranjanje velikega pupka in hribskega urha
Cerkniško jezero, ki je del Notranjskega regijskega parka, velja za eno največjih presihajočih jezer v Evropi. Po svoji biotski raznovrstnosti pa se najbrž lahko kosa tudi z jezeri v svetovnem merilu.Tam so opazovali polovico vseh evropskih vrst ptičev, od 180 vrst dnevnih metuljev, kolikor jih…
more -
VIPava
Vipavska dolina ni le ena od desetih najboljših destinacij v Evropi, kamor jo je lani uvrstil Lonely Planet, pač pa je tudi območje, na katerem najdemo kar nekaj prav posebnih živalskih vrst. Med njimi so tudi take, ki so že na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Njihovi...
-
Daj tačko! Steriliziraj svojo mačko
V idealnih pogojih lahko mačka na leto koti tudi do petkrat, pri nas do trikrat, in če ima vsakokrat štiri ali pet mladičev, je to na leto kar nekaj malih živali, ki največkrat končajo na ulici. Rešitev je gotovo poseg, kastracija oziroma sterilizacija, ki ne le prepreči, da bi žival imela...
-
Popotovanje semen
Že Aristotel je živa bitja razdelil na premikajoče se živali in ne premikajoče se rastline. Čeprav je večina rastlin res pritrjena, pa te vseeno potujejo vsaj enkrat v življenju, kot semena. Na primer semena tropske metuljnice po morju priplujejo vse od Antilov do Evrope. Ob vodi in vetru pogosto...
-
"Nesmrtne" živali
Alkimisti različnih kultur in stoletij so iskali eliksir za večno življenje in večno mladost. Vendar so pri iskanju pri marsikaterem uporabniku svojih zvarkov dosegli ravno nasproten učinek. Danes bi rekli, da so se ukvarjali z antiagingom – le da pri tem ne gre za kreme in napitke, pač pa za…
more -
Prazniki brez pokanja
Med društvi, ki že nekaj let opozarjajo na to, kaj s seboj prinaša uporaba pirotehničnih sredstev, je tudi Društvo za zaščito živali Ljubljana, zadnji dve leti pod geslom Prazniki brez pokanja. Kot pravi zakonita zastopnica društva Maša Cerjak Kastelic, sicer opažajo, da je ognjemetov in pokanja...
-
Štorklje, simbol Alzacije
V Alzaciji je ni trgovine s spominki, v kateri v vas ne zazijajo štorklje, take in drugačne. Čeprav ni bilo vedno tako in so štorklje tudi pobijali, pa so te ptice zadnja leta postale simbol te šarmantne regije. Kako tudi ne, v celotni gnezdi približno 800 parov belih štorkelj, 80 v njenem…
more -
Tilen Mlakar, pasji behaviorist
Tilen Mlakar za to, kar počne, raje uporablja termin pasji behaviorist kot pasji psiholog, saj se ukvarja s preusmerjanjem pasjega vedenja oziroma skuša neko nezaželeno pasje vedenje odpraviti ali popraviti. Najpogostejši vzrok nezaželenega vedenja pri psih je strah, ki je lahko posledica slabe...
-
Naši medvedi od Jadrana do Atlantika
V začetku oktobra smo iz Slovenije v Francijo poslali dve medvedki, a zelo verjetno je, da se bo že spomladi populacija tamkajšnjih medvedov povečala še za štiri osebke. Obe mladi medvedki, tako Claverina kot Sorita iz snežniških gozdov sta namreč breji in se v pirenejskih gozdovih dobro…
more -
Nezakonit lov na ptice
Kako se sliši polenta e osei, tradicionalna italijanska jed z območja Lombardije in Benečije, pa tudi drugih koncev Italije, sestavljena iz polente in pečenih ptic, na primer taščic? Če že ne drugega, zelo prepovedano. Prostoživeče ptice so v vseh državah Evropske unije zavarovane, lov nanje in...
-
Sive vrane - mestne razbojnice
Betonska džungla vedno bolj postaja zatočišče in prebivališče živalim. Divji prašiči, lisice, nutrije, kune belice, jazbeci in najbrž še kake druge divje živali se vedno bolj širijo v urbani prostor. Žival, ki jo v mestih večkrat ne le vidimo, pač pa tudi slišimo, je siva vrana. O teh živalih je...
-
Družina Čebelarjev
Jutri bo torej 20. maj ki ga je generalna skupščina Združenih narodov na slovensko pobudo razglasila za svetovni dan čebel. O tem, kako zelo so čebele pomembne za celotno človeštvo, svojim sovrstnikom predava tudi eden najmlajših čebelarjev - predavateljev, osem letni Andrej Madrúša iz Kampela…
more -
Kako razumeti živali prek dotika
Ljudje od živali zahtevamo, da nas razumejo, mi pa se ne trudimo, da bi razumeli njih, pravi Darja Žnidaršič, sicer medicinska sestra, pa tudi terapevtka TTouch in učiteljica za pse. In nadaljuje, da šele ko nekaj spoznaš, veš, kako s tem ravnati. Nič drugače ni pri naravi in živalih. Ko jih...
-
Psi vodniki
V začetku so med psi vodniki prevladovali nemški ovčarji, danes so to labradorci. Vaditelji jih izšolajo od tri do pet na leto, število vseh pri nas je približno trideset. Da bi bilo slepim, ki imajo psa vodnika, in njihovim svojcem pri delu s psom še laže, so pri Zvezi društev slepih in...
-
Skrivnostno kraljestvo gliv
Čeravno so jih nekoč uvrščali med rastline, so glive bolj kot povezane z rastlinami, povezane z živalmi. Glive namreč poznamo po razmnoževalnem organu in ne po telesu, kar pomeni da so jurčki, gobani, mušnice in vse ostale gobe pravzaprav le razmnoževalni organ precej večjega organizma. Telo…
more -
Kovce, ligri, mezgi in drugi križanci
Križanec med ovco in kozlom bo kovca, med levom in tigrico liger. Ob takih živalih včasih slišimo tudi izraz hibridi. Profesor doktor Peter Dovč, profesor za genetiko in animalno biotehnologijo pravi, da sta izraza enakovredna, čeprav v praksi uporabljamo izraz križanec takrat, ko gre za parjenje…
more -
Zaradi tujerodnih vrst izumirajo naše
V Evropi je približno 15 000 tujerodnih vrst, večinoma gre za rastline. Težje pa je govoriti o tem, koliko od teh je invazivnih tujerodnih vrst, saj nekatere, ki so invazivne pri nas, niso invazivne kje drugje, zato raje govorimo o potencialno invazivnih vrstah. Gozdarski inštitut Slovenije je...
-
Nove potencialne vrste človeških ribic
Proti koncu leta 2016 so slovenski raziskovalci končali terensko delo triletne sistematične študije človeške ribice pri nas in že kmalu so ugotovili, da pri nas ne živi le ena vrsta tega endemita. A kot pravi profesor doktor Peter Trontelj z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani,...
-
Ni ga tiča čez prašiča! Janez Bogataj o kolinah
Ko se enkrat sredi novembra dnevne temperature ne dvignejo kaj dosti prek ledišča je v zraku poleg obeta smučarske sezone, predvsem na vasi zaznati tudi specifične vonjave največjega kmečkega praznika, kolin. Koline ali furež so v Sloveniji del bogate kulturne dediščine in obredja, ki mu ni para…
more -
Strah je lahko tudi kosmat
Na svetu verjetno ni vrste živali, ki se je ne bi bal vsaj en človek. Pravzaprav je strah pred živalmi pogostejši, kot bi si mislili. Seveda so nekatere živali resnično nevarne in tudi z evolucijo nam je beg pred takimi omogočil preživetje. A vendar gre pri fobijah predvsem za neupravičen strah,...
-
Osji vrtalni "stroj" v pomoč kirurgom
Narava se rada skriva, je dejal starogrški filozof Heraklit, a vendar njene skrivne principe vse bolj odkriva tudi človeška znanost. Na Univerzi v Wageningenu na Nizozemskem so na primer že preučevali morske ježke, ki imajo poleg bodic tudi nožice, s katerimi se oprijemajo vlažnih vertikalnih…
more -
Genska banka v živinoreji
Poleg rastlinske genske banke imamo pri nas tudi gensko banko v živinoreji. Ta skrbi za ohranjanje živalskih genskih virov slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. A pri živalih je malo drugače kot pri rastlinah. In bolj kot zamrznjen material je cilj ohranjati naše pasme v živem. Avtohtone...
-
Tabor reševalnih psov v Zagorju
Ob iskanju pogrešanih oseb, po silovitem potresu in ob snežnem plazu so navkljub vsej sodobni tehnologiji, ki je na voljo, reševalci s psi med prvimi in najbolj uspešnimi, ki iščejo in najdejo izgubljene ali preživele. Te dni v Zagorju ob Savi potega mednarodni tabor reševalnih posov, ki pilijo...
-
Foto lov med medvedi
Območje Loške doline, ki mu Miha Mlakar pravi tudi mednožje slovenske kure, ima kar nekaj turističnih točk od Križne jame do gradu Snežnik. Še en velik in kosmat razlog, da turisti zavijejo izven vseh prometnic do tja, pa je fotolov. Prav ta del vse do Kočevskega velja za območje stabilne...
-
50 tisoč odtenkov hitina
Povprečno izobražen človek bi, če bi ga prosili, naj na pamet našteje čim več živalskih vrst, teh naštel približno sto. Največ bi bilo vrst ptic in sesalcev. Kaj pa žuželke, najobsežnejša skupina živih organizmov na svetu? Po statistični oceni naj bi jih bilo med tri in osem milijonov. Po...
-
Družinski živalski vrt Sikalu
Včasih, ko je kje v mestu, sliši kake opazke, ki letijo nanj. A kot pravi, ga to ne gane, ima svoje življenje in trdo kožo. Dobesedno. Tomi, ki ne mara nazivov in pravi, da je le Tomi, je pred leti zlatarsko orodje zamenjal za kmečko in v Boračevi pri Radencih začel ustvarjati svoj vrt, ki je z...
-
Prisluhnimo šakalom
Evropa zadnja leta doživlja širjenje nove vrste zveri in Slovenija pri tem ni izjema. Šakala nekoč pri nas ni bilo, pojavlja se šele od leta 1953. Sicer je v Evropi bil prisoten, a predvsem na obalnih območjih Dalmacije, v Grčiji in ob obalah Črnega morja. In prav vprašanje, zakaj se je vrsta...
-
Kje so naši risi?
22. maj je program Združenih narodov za okolje razglasil za mednarodni dan biotske raznovrstnosti oziroma za dan pestrosti in raznovrstnosti živega sveta. Če se ob tem spomnimo na naše rise, potem prav velikega razloga za praznovanje nimamo. Naša populacija risov, ki so jih k nam po izumrtju…
more -
Koliko mladičev ima lahko srna?
Vemo, da je v križanki pri geslu plaha gozdna žival rešitev srna. Pa tudi sicer se zdi, da o tej vrsti divjadi našega gozda vemo vse. Vendar so slovenski raziskovalci divjadi z Gozdarskega inštituta Slovenije, Visoke šole za varstvo okolja in inštituta ERICo Velenje v sodelovanju z italijanskimi...
-
Skrb za želve na Šrilanki
S 1340 kilometrov dolgo in predvsem peščeno obalo je Šrilanka, otoška država v Indijskem oceanu, pravi kraj za gnezdenje želv. Kraj že, ki pa za želve nikakor ni tudi raj. Na Šrilanki imajo pet vrst morskih želv in samice teh svoja jajca odlagajo na plažah v topli in mehki mivki. Čeprav lahko...
-
Obročkanje ptic
Ptice in njihove navade so od nekdaj zaposlovale človeški um in domišljijo. Filozof Aristotel, ki se je zanimal tudi za živalski svet, je že v antični Grčiji postavil tri teorije o selitvah ptic, ki so se izmenjavale vse do 19. stoletja. Da se ptice pozimi spremenijo, na primer taščica v…
more -
Pasji smrček zavoha tudi bolezen
Psi lahko zavohajo marsikaj. Drogo, eksploziv, gomolje, ki rastejo nekaj deset centimetrov pod zemljo, pogrešane ljudi, pline. Psi zavohajo celo strah, čeprav zanj pravijo, da je znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. Pasji smrček naj bi imel več kot 200 milijonov čutnih, receptorskih celic za voh.…
more -
Kostarika
Tako Slovenijo kot Kostariko je britanski časnik Daily Mail uvrstil med deset najbolj eko turističnih destinacij na svetu. Svojo bogatost, tudi biološko, Kostarika skriva že v imenu – v španščini namreč pomeni bogata obala. Na ozemlju dežele, ki je dvainpolkrat večja in ima tudi toliko več...
-
Hude mravlje
V Teksasu se že nekaj let otepajo norih, ki so dobile tako ime tudi zato, ker jih privlači elektrika. Pri nas so najbolj nadležne faraonske, nemški raziskovalci pa so bili prav veseli, ko so prav pred kratkim na otoku Fidži odkrili take, ki gojijo rastline. Na svetu je približno 14.000 vrst...
-
Vibracijska komunikacija
Žuželke niso med najpriljubljenejšimi bitji a svetu in vsaj za nekatere bi nam bilo ljubše, če jih ne bi bilo. A žuželk to ne zanima in se še kako dobro znajdejo v tem prostranem svetu, da obstanejo. Vsaka vrsta se mora za preživetje razmnoževati, za razmnoževanje pa morajo osebki med seboj...
-
O dlaki brez dlake na jeziku
Če volk že ne zamenja svoje narave, zamenja vsaj dlako. Človek še te ne. Čeprav je dlaka značilna le za sesalce, pa smo med primati samo mi ljudje goli. Zakaj smo izgubili večino dlake, ni čisto jasno, pa tudi to ne, zakaj so nekateri izmed nas še vedno bolj poraščeni od drugih.
-
Dlaka
Če volk že ne zamenja svoje narave, zamenja vsaj dlako. Človek še te ne. Čeprav je dlaka značilna le za sesalce, pa smo med primati samo mi ljudje goli. Zakaj smo izgubili večino dlake, ni čisto jasno, pa tudi to ne, zakaj so nekateri izmed nas še vedno bolj poraščeni od drugih. Dlaka se je pri...
-
Kraja jamskih hroščev
Naše jame so med biotsko najbolj pestrimi jamami sveta in po podatkih jamskega katastra iz marca 2016 jih imamo v Sloveniji kar 11.683. Prav pri nas je bil prvič – kot izključno jamska žival – opisan hrošček drobnovratnik, ki so ga leta 1831 našli v Postojnski jami. Od takrat je bilo na našem...
-
Metulji savskih prodov
Metulji so ena od najpomembnejših in najbolj pestrih skupin žuželk pa tudi na splošno vseh organizmov. Na svetu je znanih približno 170 tisoč vrst, pri nas približno 3400, od tega je kar 3200 nočnih in le 180 dnevnih. A tudi ta zvrst naravne dediščine je vedno bolj ogrožena. Člani društva za...
-
Darwinov drevesni pajek
Vse se je začelo z Matjažem Kuntnerjem, danes predstojnikom Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, ki je že pred več kot 15-imi leti na Madagaskarju opazil nenavadno velike pajčje mreže in se po nekaj letih tudi podpisal pod odkritje njihovega graditelja. Poimenoval ga je po očetu...
-
Kosmati gozdar in vodar
Ta, da obstajajo tudi bolj kosmate živali od kosmatih, ni kosmata. Bober je drugi največji glodavec na svetu, takoj za južnoameriško kapibaro, in ima enega najbolj gostih kožuhov med vsemi živalmi. Če bi šteli, bi na kvadratni centimeter našteli od 12 tisoč do 23 tisoč dlak. V naravi je to precej...
-
Kavalirji
Načine in stvari, ki prinašajo bogastvo, so in še vedno skrivajo. Še danes se ne ve natanko, kje in kdaj je svilogojstvo postalo kmetijska panoga. Nekateri pravijo, da na Kitajskem, drugi v Indiji. A tako, kot so si tam prizadevali, da bi ta postopek ostal skrivnost – za prenos sviloprejkinih...
-
Svet jajc
Manjša so jajčeca, večja jajca. Lastnosti živali, da se zarodek razvija v jajcu zunaj telesa, pravimo jajcerodnost oziroma ovoparija. In ta je v precejšnji meri zastopana tudi pri vretenčarjih. Najbolj znane so ptice, ki prav vse nesejo jajca, kako pogosto, pa je odvisno od vrste in sezone.…
more -
Podgane
krbele so že Feničane in Etruščane. Tudi starogrški filozof Aristotel do njih ni bil ravnodušen. Najbolj pa so bile preganjanje in osovražene v času poznega srednjega veka, ko so jih okrivili prenašanja črne smrti. Čeprav so pozneje ugotovili, da so kugo z glodavcev na ljudi prenašale bolhe. In...
-
Mačke
Z vso pravico so take, kot so, saj so mačke. In ni jim bilo vedno lahko. Danes najpogostejša vrsta, domača mačka, je nastala z udomačitvijo divje, predvidevajo, da v starem Egiptu. V zgodovini so bile ponekod zaščitene z zakoni, drugod preganjane kot hudič. Čeprav sobivajo z nami že res dolgo…
more -
Posnemalci med nami
Na svetu obstajajo tudi bitja, katerih znanstveno ime izhaja iz grške predpone phasma – prikazen. Čeprav nekatere vrste morda res spominjajo na mutante iz znanstvenofantastičnih filmov, so daleč od tega. Posnemalci, žuželke med katere sodijo paličnjaki in živi listi, so predvsem mojstri krinke...
-
Trnovski tičarji
V naši zgodovini najdemo kar nekaj tem, ki niso prijetne in med takimi je tudi lov na ptice, ki ga je raziskovala etnologinja in sociologinja kulture doktorica Mojca Tercelj Otorepec. Že v svoji diplomski nalogi se je lotila zgodb iz okolja, v katerem je živela, najprej trnovskih solataric, prek...
About this show
Oddaja, ki razlaga živalski svet.
Hosted by
RTVSLO – Val 202