Kupi odpadne embalaže

Na dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže.Ponekod ljudje namensko ne ločujejo več odpadkovNa dvoriščih komunalnih podjetij je kar 6.000 ton mešane odpadne embalaže. Če bodo družbe za ravnanje z odpadki še naprej omejevale prevzem, se bo do konca leta nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Od januarja naprej se je na dvoriščih komunalnih podjetij začela kopičiti komunalna odpadna embalaža. Takrat je upravno sodišče potrdilo družbi Interseroh, da so družbe za ravnanje z odpadno embalažo (DROE) dolžne prevzemati toliko embalaže, kot je na trg dajo njihovi zavezanci, to pa so le podjetja, ki je na trg dajo več kot 15 ton na leto. “Zadeva se je stopnjevala do konca maja, ko so DROE napovedale, da ne bodo več prevzemale odpadne embalaže v takih deležih, kot je določeno v sklepu vlade. Odpadna embalaža se je začela drastično kopičiti. Konec maja je je bilo več kot 6.000 ton, pričakujemo, da se bo ta količina  podvajala.” – Sebastijan Zupanc, Zbornica komunalnega gospodarstva Do konca leta bi se lahko nabralo kar 40.000 ton neprevzete odpadne embalaže. Že zdaj pa se v teh kupih  razmnožujejo glodavci, mrčes, ščurki, delavci so izpostavljeni tveganju za zdravje. Ob večjem vetru odpadno embalažo raznaša naokrog, večje je tudi požarno tveganje. Direktorica Interseroha Darja Figelj meni, da je tak sistem v nasprotju z evropsko direktivo in veljavnim zakonom. “Po oceni Računskega sodišča se v Sloveniji prejme plačilo za ravnanje z odpadno embalažo samo za 46 odstotkov prevzete količine.” Tanja Bolte z ministrstva za okolje in prostor pravi, da bodo morali zadevo znova preučiti. Zakonodaja je po njenem mnenju jasna. “Če te družbe ne bodo prevzele embalaže, jo po upravnem postopku lahko odpelje ministrstvo oziroma država in potem za te stroške toži. Ker v uredbi ne piše nikjer, da mora država karkoli prevzeti.” Zupanc meni, da v skladu z načelom, da plača stroške povzročitelj, bi morali imeti ničelno stopnjo za sprejemanje odgovornosti za svoje odpadke. “Tudi ta, ki proizvede 50 kg odpadne embalaže in jo da na trg, bi moral nekaj plačati.” Sodelavka društva Eko krog Erika Oblak opozarja, da se problem s sistemom ravnanja z odpadno embalažo vleče že leta. “Dejstvo je, da v preteklih letih ni bilo ne s strani ministrstva ne s strani DROE ne komunal nobenih konkretnih korakov, kako ta sistem vzpostaviti, da bo deloval res učinkovito.” Težave v sistemu ravnanja z odpadki vplivajo tudi na ravnanje gospodinjstev. “Ko nekdo, ki vestno ločuje odpadke, prebere, da njegovi odpadki niso končali tam, za kar jih je ločeval, torej v reciklaži, ampak so na kupih, da imajo komunalna podjetja težave, da ti odpadki povzročajo dodatna tveganja za okolje, se res vpraša, zakaj. V določenih okoljih je mogoče zaznati pojav ludizma, da ljudje že namensko ne ločujejo več in v posmeh vsemu trudu, ki smo ga do zdaj vložili v sistem ločenega zbiranja odpadkov, zaznavajo, da je to brez pomena.” Erika Oblak opozarja, da sistem zbiranja odpadne embalaže ne funkcionira, kot bi moral, že leta (foto: Boštjan Čadej): >