Matjaž Pikalo

Nedavno je izšla njegova nova zbirka pesmi. Naslov Ljubezen, znanost jarma na prvi posluh zveni ironično, vendar se bralcu ob branju verzov kmalu razkrije, da srž poezije ni v ironiji, čeprav samoironija, ki je pesniku domača, pogosto pokuka iz njih. Kar nas zadene kot Amorjeva puščica, je globoko, resno premišljevanje o jedru človeka in njegovega dojemanja ljubezni, v katerem se lahko vsak najde. Poezija je osebna, intimna, izkustvena, metaforična in prav zato univerzalna. Ne le ljubezen, ki jo nenehno iščemo povsod, kjer je, in še večkrat tam, kjer je ni, življenje samo je skrivnost, večni krog rojevanja in minevanja: “Smrt in življenje sta isto, nirvana je prehod, stari rokerji so to vedeli.” Je tudi Matjaž Pikalo roker? Na to vprašanje bo odgovoril sam. Je pesnik in pisatelj, igralec, glasbenik. Njegov najljubši letni čas je indijansko poletje, najljubša pijača pelinkovec. O vsem drugem, tudi o tem, kako sta na njegovo poezijo vplivala Tomaž Akvinski ali mojster Eckhart, pa v nočnem pogovoru, kamor ga je povabila Nada Vodušek.