Največje tveganje so igle na tleh

Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Posledice tega je, da marsikje ostane tudi pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe?Varne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Zakaj jih v Sloveniji še vedno nimamoVarne sobe dokazano preprečujejo smrti uporabnikov drog, prenašanje virusov HIV, hepatitisa in bakterijskih okužb ter zmanjšujejo uživanje drog na javnih mestih. Trenutno pa odvisniki uporabljajo droge tudi po parkih, javnih straniščih, lokalih in drugje. Marsikje ostane uporabljen pribor za injiciranje. Zakaj v Sloveniji še vedno ni varne sobe? “Odzivi tako lokalne skupnosti kot države so bili taki, da se je populacija uporabnikov drog samo selila po okoliških ulicah, trgih, parkih. To govori, da represivna politika preganjanja še vedno ni uspešna. Uporabniki drog v Ljubljani so, to je dejstvo. Droge uporabljajo v parkih, javnih straniščih, lokalih. Posledično ostane tudi pribor za injiciranje. V tujini se je z odpiranjem varnih sob javna oziroma odprta scena uporabe drog preselila v prostore, kjer tudi lokalna skupnost ni imela več težav s tem. Tudi stanovalci se počutijo varnejše. Dejstvo je, da se z varno sobo uporaba drog spravi pod kontrolo in s tem se da lažje živeti.” – Borut Bah, Stigma Prvo konkretno pobudo za varno sobo je na takratni urad za droge Stigma podala že leta 2004. Po ukinitvi urada je bila leta 2008 vložena pobuda za spremembo kazenskega zakonika, kar se je zgodilo leta 2011. To je omogočilo izvajanje ukrepov, kot je varna soba, če so del uradno potrjenih programov zdravljenja, obvladovanja oziroma zmanjševanja in nadzorovanja droge. Ministrstvo za zdravje je že zagotovilo sredstva za izvedbo pilotnega projekta in na javnem razpisu izbralo Stigmo, vendar je leta 2016 zahtevalo, da se vprašanje preveri še na komisiji za medicinsko etiko. Ta je za mnenje potrebovala dve leti, kar je ustavilo izvedbo projekta. Komisija je ugotovila že znana dejstva o pozitivnih učinkih varne sobe, vendar ni izdala etičnega soglasja zaradi vprašanja uporabe na nedovoljen način pridobljene droge, kar pa je že bilo rešeno s spremembo kazenskega zakonika. “Na ulicah se pojavlja nova populacija mladih, ki se zelo hitro meša z brezdomsko populacijo. Pride v stik s staro sceno, ki obvlada vse protokole dilanja, tablet in vsega ostalega, kar se dogaja na ulici. Če si na cesti, verjetno lažje preživiš, če si omamljen.” – Bojan Kuljanac, društvo Kralji ulice Milan Krek iz NIJZ opozarja na epidemijo cenejših in veliko močnejših sintetičnih opioidov, kot je fentanil, ki se bo v kratkem razširila tudi v Slovenijo. “So od 100 do 10.000 krat močnejši od trenutnih opijatov. V prihodnjih letih je moč pričakovati bistveno več zastrupitev in smrti.”  “Etično vprašanje je, ali bomo dovoljevali, da nam bodo uporabniki drog umirali na cesti, v parkih, na straniščih, v kleteh? Ali pa smo kot ljudje sposobni sprejeti to, kar počnejo in jim omogočiti, da ne bodo umirali? Gre za biti človek. Kot ljudje moramo biti zvesti humanitarnemu poslanstvu, razumeti ljudi v stiski in jim pomagati. Varna soba je konkretna akcija, kako se pomaga ljudem v stiski. Tukaj gre za življenje in smrt.” – Milan Krek, NIJZ V varnih sobah po Evropi v 20 letih ni umrl nihče.