(Ne)domači predmeti Adriane Maraž episode artwork

EPISODE · Jul 12, 2024 · 26 MIN

(Ne)domači predmeti Adriane Maraž

from Likovni odmevi · host RTVSLO – Ars

"Pri Adriani Maraž noben od predmetov ni samo predmet" pravi Nadja Zgonik o najpomembnejši slovenski grafični ustvarjalki, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Priznana umetnica, ki se ji v Ljubljani trenutno posvečajo kar s tremi razstavami, je s podobami vsakdanjih objektov namreč pripovedovala o odnosih, času in minevanju, lahko pa gre tudi za zgodbo neke ženske, razmišlja Breda Škrjanec, ob Nadji Zgonik sokustosinja umetničine retrospektivne razstave v MGLC. Ta se osredotoča na grafična dela, po katerih je Adriana Maraž tudi najbolj znana. Kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih je namreč leta 2015 preminula umetnica postala prepoznavna, v sedemdesetih tudi v tujini. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC

"Pri Adriani Maraž noben od predmetov ni samo predmet" pravi Nadja Zgonik o najpomembnejši slovenski grafični ustvarjalki, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Priznana umetnica, ki se ji v Ljubljani trenutno posvečajo kar s tremi razstavami, je s podobami vsakdanjih objektov namreč pripovedovala o odnosih, času in minevanju, lahko pa gre tudi za zgodbo neke ženske, razmišlja Breda Škrjanec, ob Nadji Zgonik sokustosinja umetničine retrospektivne razstave v MGLC. Ta se osredotoča na grafična dela, po katerih je Adriana Maraž tudi najbolj znana. Kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih je namreč leta 2015 preminula umetnica postala prepoznavna, v sedemdesetih tudi v tujini. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC

NOW PLAYING

(Ne)domači predmeti Adriane Maraž

0:00 26:12

No transcript for this episode yet

We transcribe on demand. Request one and we'll notify you when it's ready — usually under 10 minutes.

Iztok Osojnik bere Podrealistični manifest, tretje branje radioCona (http://www.cona.si/radio) v sodelovanju z: Društvo za domače raziskave (http://www.ddr.si) Jure Detela, Iztok Osojnik, Iztok Saksida: Podrealistični manifest (1979)Podrealistični manifest je izšel leta 1979 v samozaloženih Zbranih delih I Edicije Pest (s. 78-100). Natisnila jo je Tiskarna Društva mišično in mišično-živčno obolelih v 50 izvodih. Enega od njih danes hrani Mednarodni grafični likovni center v Študijskem kabinetu grafike, knjig umetnikov in druge tiskane efemere. V okviru razstave 9 + 9 Knjige umetnika in umetniki (23. 11. 2010 - 8. 2. 2011) je Iztok Osojnik manifest prebral v petih terminih. Zvočna realizacija javnih branj ter produkcija in arhiviranje podcastov Podrealističnega manifesta je delo radioCona, besedilo manifesta pa je prosto dostopnotudi na Indija.si, spletni knjižni polici Društva za domače raziskave: http://www.indija.si/podrealizem/.termini branj:1. december 2010 ob 17. uri3. december 2010 ob 12. uri15. december 2010 ob 17. uri23. januar 2011 ob 12.30 uri28. januar 2011 ob 16. uri Iztok Osojnik bere Podrealistični manifest, drugo branje radioCona (http://www.cona.si/radio) v sodelovanju z: Društvo za domače raziskave (http://www.ddr.si) Jure Detela, Iztok Osojnik, Iztok Saksida: Podrealistični manifest (1979)Podrealistični manifest je izšel leta 1979 v samozaloženih Zbranih delih I Edicije Pest (s. 78-100). Natisnila jo je Tiskarna Društva mišično in mišično-živčno obolelih v 50 izvodih. Enega od njih danes hrani Mednarodni grafični likovni center v Študijskem kabinetu grafike, knjig umetnikov in druge tiskane efemere. V okviru razstave 9 + 9 Knjige umetnika in umetniki (23. 11. 2010 - 8. 2. 2011) je Iztok Osojnik manifest prebral v petih terminih. Zvočna realizacija javnih branj ter produkcija in arhiviranje podcastov Podrealističnega manifesta je delo radioCona, besedilo manifesta pa je prosto dostopnotudi na Indija.si, spletni knjižni polici Društva za domače raziskave: http://www.indija.si/podrealizem/.termini branj:1. december 2010 ob 17. uri3. december 2010 ob 12. uri15. december 2010 ob 17. uri23. januar 2011 ob 12.30 uri28. januar 2011 ob 16. uri Iztok Osojnik bere Podrealistični manifest, četrto branje radioCona (http://www.cona.si/radio) v sodelovanju z: Društvo za domače raziskave (http://www.ddr.si) Jure Detela, Iztok Osojnik, Iztok Saksida: Podrealistični manifest (1979)Podrealistični manifest je izšel leta 1979 v samozaloženih Zbranih delih I Edicije Pest (s. 78-100). Natisnila jo je Tiskarna Društva mišično in mišično-živčno obolelih v 50 izvodih. Enega od njih danes hrani Mednarodni grafični likovni center v Študijskem kabinetu grafike, knjig umetnikov in druge tiskane efemere. V okviru razstave 9 + 9 Knjige umetnika in umetniki (23. 11. 2010 - 8. 2. 2011) je Iztok Osojnik manifest prebral v petih terminih. Zvočna realizacija javnih branj ter produkcija in arhiviranje podcastov Podrealističnega manifesta je delo radioCona, besedilo manifesta pa je prosto dostopnotudi na Indija.si, spletni knjižni polici Društva za domače raziskave: http://www.indija.si/podrealizem/.termini branj:1. december 2010 ob 17. uri3. december 2010 ob 12. uri15. december 2010 ob 17. uri23. januar 2011 ob 12.30 uri28. januar 2011 ob 16. uri Radijski dnevnik RTVSLO – Prvi Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, na sporedu ob 18.30. Kot podkast so na voljo tudi oddaje Jutranja kronika, Danes do 13h, Po Sloveniji, Dogodki in odmevi, Zrcalo dneva ter Novice Radia Slovenija (kratka poročila od 6.00 do 23.00).

Frequently Asked Questions

How long is this episode of Likovni odmevi?

This episode is 26 minutes long.

When was this Likovni odmevi episode published?

This episode was published on July 12, 2024.

What is this episode about?

"Pri Adriani Maraž noben od predmetov ni samo predmet" pravi Nadja Zgonik o najpomembnejši slovenski grafični ustvarjalki, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Priznana umetnica, ki se ji v...

Can I download this Likovni odmevi episode?

Yes, you can download this episode by clicking the download button on the episode player, or subscribe to the podcast in your preferred podcast app for automatic downloads.
URL copied to clipboard!