Okrogla miza: Starostna revščina v Sloveniji

Na okrogli mizi o starostni revščini sodelujejo: dr. Vesna Leskošek s Fakultete za Socialno delo UL, dr. Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in dr. Barbara Lužar s Slovenske filantropija. Okroglo mizo, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Zavodom Opro, je povezoval Otto Gerdina. *** V letu 2022 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,1 %, medtem ko je bila za starejše od 65 let kar 18,9 %. Te številke odražajo globlje družbene trende in zgodovinske razlike v življenjskih potekih različnih generacij. Korenine starostne revščine najdemo tako v preteklih življenjskih potekih posameznikov, ki jih lahko zaznamujejo dogodki kot so izguba službe, ločitev ali zdravstvene težave, kot v razslojenosti družbe in gospodarskem in političnem sistemu. V zadnjih desetletjih se pod vplivom neoliberalne ideologije revščino vse bolj označuje kot posameznikov, ne pa družbeni problem. Politike za zmanjševanje revščine, ki vse bolj poudarjajo vlogo posameznikovega vedenja in odločitev, ustvarjajo podobo revnih ljudi, ki bi lahko preprečili revščino, če bi se bolje odločali. S tem se odgovornost za reševanje revščine prenaša z državnih institucij na posameznike, kar povečuje družbene neenakosti. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti in razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.