Sociološki podkast

V novi epizodi sociološkega podkasta Osebno gostimo Sonjo Lokar – sociologinjo, političarko, nekdanjo poslanko in dolgoletno borko za pravice žensk.Roman Kuhar se z njo pogovarja o tem, zakaj je bila sociologija zanjo najpomembnejša priprava na delo v politiki in na prizadevanja za spreminjanje sveta na bolje. Dotakneta se tudi uspehov feminizma, bojev za reproduktivne pravice, spolnih kvot, pa tudi stranpoti politike, retradicionalizacije in vzpona avtoritarnih teženj. Seveda pa nista mogla mimo tistih znamenitih solz ob koncu zadnjega zasedanja Zveze komunistov Jugoslavije – solz, ki so se zapisale v kolektivni spomin nekega prelomnega časa. So bile namenjene koncu neke politične zgodbe ali strahu pred tem, kar je prihajalo?

V javnem snemanju Sociološkega podkasta ob izidu slovenskega prevoda knjige Johna Macnicola Neoliberalizacija starosti je bil pogovor namenjen starostnim politikam v Sloveniji med neoliberalnimi pritiski in zahtevami po socialni pravičnosti. Sogovorniki so razpravljali o podaljševanju delovne dobe, zviševanju upokojitvene starosti, zmanjševanju socialnih programov ter vprašanju, ali so ti ukrepi res neizogibni ali pa del širše preobrazbe socialne države in trga dela.Sodelovali so dr. Tanja Rener, Igor Feketija in dr. Majda Hrženjak. Pogovor je vodil dr. Otto Gerdina.

V tokratni epizodi sociološkega podkasta se pogovarjamo z avtoricami monografije Sovražni govor v Sloveniji, ki jo je izdal Mirovni inštitut, uredila pa jo je dr. Veronika Bajt.Z dr. Veroniko Bajt, dr. Nežo Kogovšek Šalamon in dr. Ano Frank se je pogovarjal dr. Rok Smrdelj.Monografija Sovražni govor v Sloveniji predstavlja prvo poglobljeno interdisciplinarno študijo sovražnega govora v slovenskem družbenem, pravnem in digitalnem okolju. Avtorice skozi kombinacijo sociološke teorije, postkolonialnih pristopov, kazenskopravne analize in empiričnih podatkov razkrivajo, kako sovražni govor deluje kot mehanizem družbene moči, prepleten z nacionalizmom, kulturnim rasizmom in digitalno mediatizacijo. Knjiga združuje teoretsko preciznost, sistematično analizo pravne prakse ter nove kvalitativne in kvantitativne podatke, ki osvetljujejo kompleksne procese normalizacije sovražnih diskurzov in njihovo vpetost v institucionalne ter tehnološke strukture. Poseben poudarek je na delovanju imaginarijev Drugega, vrzelih v kazenskem pregonu ter izzivih digitalnih platform, kjer se oblikuje sodobna komunikacijska dinamika.

V tej izdaji sociološkega podkasta, ki smo ga, kot vedno, posneli v Pritličju, smo se pogovarjali z dr. Tomažem Mastnakom o njegovi knjigi “Mladoheglovci: liberalizem, demokratizem, socializem”, ki je izšla pri Krtini. Z avtorjem knjige se je pogovarjal dr. Gorazd Kovačič.

V novem sociološkem podkastu Gorazd Kovačič gosti Frančka Drenovca. Pogovarjata se o njegovi knjigi Po propadu: pot kapitalizma.Pogovor smo posneli 20. 4. 2026 v Pritličju.Družbe Zahoda gnijejo in propadajo. Propadajo že desetletja, a smo to opazili šele zdaj, ko je neoliberalizem že začel prehajati v fašizem. Predmet knjige so »realna« zaledja teh procesov. Prikažejo nam pot kapitalizma: rast, razvoj, nasičenje, razkroj. In onkraj: ekonomija in družba nematerialne blaginje, ki že nastaja po propadu starega materialnega kapitalizma. Narativi stare levice tega ne zmorejo zajeti, medtem ko je neoliberalizem parazitski krizni menedžment, ki skuša z davčnimi, privatizacijskimi, deregulacijskimi in po potrebi tudi desno populističnimi triki podaljšati čas rent in življenjsko dobo starega vladajočega razreda pred njegovim dokončnim zatonom. Ekonomist Franček Drenovec ovrednoti te procese z ostro mislijo in izjemnim stilom ter odpre perspektivo postmaterialnega gospodarstva in družbenih predpogojev za prehod vanj.

S sociološkim podkastom smo bili na letošnji otvoritvi Dnevov enakosti spolov na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (11. 3. 2026). Osrednji dogodek otvoritve je bil pogovor z naslovom Pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok in telesni avtonomiji: pomen pobude My Voice, My Choice, v katerem so sodelovale: Tina Tomšič, dr. Milica Antić Gaber, dr. Mateja Kožuh Novak, dr. Bojana Pinter in dr. Barbara Rajgelj.Pogovor je povezovala Nataša Briški.

V gosteh sociološkega podkasta je bila sociologinja Vera Kozmik Vodušek, nekdanje direktorica Urada za žensko politiko. Lansko leto je minilo 30 let od sprejetja Pekinške deklaracije, ki je bila sprejeta leta 1995 na 4. svetovni konferenci o ženskah v Pekingu. Deklaracija ni govorila le o pravni enakosti žensk in moških, temveč o dejanski (substancialni) enakosti. Ta prelomen dogodek smo vzeli kot izhodišče za pogovor z Vero Kozmik Vodušek, ki je v Pekingu vodila slovensko delegacijo. V pogovoru smo spregovorili o pomenu te deklaracije, o stanju trideset let pozneje ter o politikah enakosti spolov v Sloveniji, ki jih je soustvarjala v obdobju, ki ga je sama nekoč opredelila kot čas, ko je bilo mogoče vse in hkrati nič, in ko smo še vedno živeli v prepričanju, da so »danes dovoljene sanje«.Pogovor, ki je bil organiziran v okviru Dnevov enakosti spolov na UL FF, je povezoval Roman Kuhar. 

Gostja tokratne izdaje sociološkega podkasta Osebno je sociologinja Julija Sardelić, raziskovalka in predavateljica, ki je svoje mesto v akademskem svetu našla daleč od doma – na Novi Zelandiji. V podkastu je spregovorila o svoji akademski poti, delu z romsko skupnostjo, izkušnjah mobilnosti in o tem, kaj pomeni delati in poučevati v izrazito večkulturnem okolju. Dotakne se tudi razkoraka med vključujočo retoriko in realnimi politikami, podobnosti med Romi in staroselskimi skupnostmi ter širšega pogleda na svet, ki ga prinaša življenje »na drugem koncu sveta«.Želimo vam prijetno poslušanje.

Pred vami je zadnja epizoda letošnje sezone sociološkega podkasta in hkrati zaključna objava iz serije pogovorov, posnetih v okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva.Tokrat vam predstavljamo pogovor, ki ga je pripravila Študentska sekcija. Pod naslovom “Studenti su u pravu: Sodobna študentska gibanja kot gibalo družbenih sprememb” so razpravljale Tia Kozjek, Mila Pajić in Mila Sredojević. Pogovor je vodila Maša Nadjalin.Študentke so spregovorile o pomenu študentskega aktivizma, njegovem potencialu za spremembe in izzivih, s katerimi se soočajo danes.Prijetno poslušanje

Pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, tokrat predstavljamo pogovor, ki ga je pripravila Sekcija za sociologijo znanosti.Pod naslovom Tehno-optimizem ali tehno-pesimizem? so sogovorniki razpravljali o družbenih in etičnih izzivih sodobnega razvoja znanosti in tehnologije.O hitro spreminjajočem se znanstveno-tehnološkem svetu in njegovi vlogi v družbi so spregovorili Olga Markič, Renata Šribar in Stanislav Južnič. Pogovor je vodil Franc Mali.Želimo vam prijetno poslušanje!

Lepo pozdravljeni v novi epizodi sociološkega podkasta!V današnjem pogovoru, ki je nastal v okviru Religiološke sekcije kot del “Sociološkega maratona” ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, se lotevamo perečih tem sodobnosti: populizma, islamofobije in antisemitizma v kontekstu sodobnega svetovnega reda.Z gosti Marino Lukšič–Hacin, Samom Uhanom in Anjo Zalto se je o napetostih, strahovih in ideoloških premikih, ki zaznamujejo današnji čas, pogovarjal Aleš Črnič.Prijetno poslušanje!

V novi epizodi sociološkega podkasta nadaljujemo s serijo posnetkov iz “Sociološkega maratona”, ki smo ga pripravili 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva.Tokrat se vračamo k eni od temeljnih misli feministične in kritične teorije – “osebno je politično”. Sekcija za študije vsakdanjega življenja je pripravila pogovor z naslovom Še enkrat več (in vsakič znova): Osebno je politično!O prepletih intime, družbenih struktur in političnih bojev sta razmišljali Tanja Rener in Metka Mencin. Pogovor je vodila Nina Perger.Prijetno poslušanje!

V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga 24. oktobra 2025 izvedli ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo peti pogovor.V središču tokratnega pogovora, ki so ga pripravile Sekcija za sociologijo časa, Sekcija za sociologijo politike in družbe ter Sekcija Ekonomija in družba, je vprašanje blaginje v času zatona demokracije.O tem vprašanju so razpravljale Aleksandra Kanjuo Mrčela, Jana Javornik in Vesna Leskošek. Pogovor je moderiral Otto Gerdina.

V okviru »Sociološkega maratona«, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo.Tokrat prisluhnite pogovoru Sekcije za sociologijo edukacije in Pedagoške sekcije, ki je bil posvečen razmisleku o konfliktu med znanstveno avtoriteto in osebnimi prepričanji. O tej aktualni temi so razpravljali Sašo Dolenc, Marjan Šimenc in Barbara Bedenik. Pogovor je povezovala Veronika Tašner.Želimo vam prijetno poslušanje.

Jesenski sociološki maraton, v katerem vsak četrtek objavimo novo epizod sociološkega podkasta z okroglih miz ob 60-letnici našega društva, danes prekinjamo z dodatno epizodo, ki smo jo posneli v gosteh. Bili smo na predstavitvi nove številke Časopisa za kritiko znanosti, ki nosi naslov (Ne)trajnostni svetovi. Številka je nastala kot rezultat ustvarjalnega dela študentk in študentov sociologije na Fakultete za družbene vede v sodelovanju s študentkami in študenti drugih študijev.Uredila sta jo Staša Kolar in Miha Feher, za ČKZ pa KatarinaMajerhold, ki je tudi vodila pogovor z ustvarjalci te posebneštevilke.Prisluhnite razmislekom o sodobnih, pogosto krhkih svetovih – in o tem, kako jih mladi raziskovalci in raziskovalke mislijo, preizprašujejo in na novo oblikujejo.Vabljeni tudi k branju revije: https://ckz.si/

V okviru “Sociološkega maratona”, ki smo ga izvedli 24. oktobra 2025 ob 60-letnici Slovenskega sociološkega društva, vam danes predstavljamo novo epizodo. Tokratni pogovor so pripravili v Sekciji za spol in družbo, posvečen pa je bil 30-letnici Pekinške deklaracije. O njenem pomenu in dosežkih so razpravljali Vera Kozmik Vodušek, Katarina Brvar Strnad in Roman Kuhar. Pogovor je moderirala Jasna Podreka.Dostop do gradiv: https://www.sociolosko-drustvo.si/socioloski-maraton-v-podkastih/86806/

24. oktobra 2025 smo ob praznovanju 60-letnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – niz devetih zaporednih okroglih miz, ki so potekale od 9. ure zjutraj do 22. ure zvečer.V tokratni epizodi vam predstavljamo posnetek druge okrogle mize. Monika Kalin Golob se je s sogovorniki Maco Jogan, Damjanom Popičem in Simonom Krekom pogovarjala o vlogi slovenskega jezika v digitaliziranem svetu – kako v dobi umetne inteligence pisati, objavljati in poučevati?Želimo vam prijetno poslušanje!

24. oktobra 2025 smo v okviru praznovanja šestdesetletnice Slovenskega sociološkega društva izvedli “Sociološki maraton” – devet zaporednih okroglih miz, ki so potekale med 9. uro zjutraj in 22. uro zvečer.  Tokrat vam predstavljamo posnetek prve okrogle mize. Aleksandra Kanjuo Mrčela se je pogovarjala z Andrejem Kohontom, Barbaro Rajgelj in Tejem Gonzo o digitalizaciji dela in ekonomije.

Z zadnjo epizodo sociološkega podkasta pred poletnimi počitnicami smo bili v gosteh pri društvu Parada ponosa.V Pritličju smo posneli pogovor o medijih in LGBT, na katerem so sodelovali Marko Milosavljević, Neo Nova in Mitja Blažič, pogovor pa je povezoval Roman Kuhar. Govorili so o vplivu medijev na oblikovanje javnega mnenja, o novinarski etiki, pismenosti ter o lažnih novicah, ki krojijo vsakdan LGBT skupnosti. Prijetno poslušanje!

Zakaj je medvrstniško nasilje še vedno pogosto neprepoznano, kako ga ustrezno nasloviti in kakšno vlogo imajo pri tem šole, mediji in družba kot celota?V tokratni epizodi se Veronika Tašner (Pedagoška fakulteta UL) pogovarja s prof. dr. Alešem Bučarjem Ručmanom (Fakulteta za varnostne vede, UM), vodjo projekta Z znanjem nad nasilje, ki razvija sistemska orodja za prepoznavanje in preprečevanje nasilja v šolah, in mag. Martino Peštaj, urednico otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, ki skrbi za medijsko ozaveščanje otrok skozi kampanjo Odpikajmo nasilje.Skupaj osvetljujejo, kako pomembna je zgodnja in celostna obravnava nasilja, pomen opazovalcev in moč pozitivnih zgledov. Prisluhnite pogovoru o tem, kako se lahko kot družba odzovemo – in kako pomembno je, da ne ostanemo tiho.

V tokratnem podkastu smo se pogovarjali ob knjigi V deželi pravljic: k družbenim funkcijam pravljičnih narativov (Založba Annales, 2024) avtorice dr. Polone Tratnik.Monografija raziskuje, kako pravljice soustvarjajo družbeni red, oblikujejo narodno identiteto in zrcalijo politične, gospodarske ter verske odnose v določenem zgodovinskem kontekstu – s posebnim poudarkom na območju Slovenije.O vlogi pravljičnih junakov, narodnega preporoda in ideoloških sporočil v evropskih pripovedih se je z avtorico pogovarjal dr. Jan Babnik.

V tokratnem sociološkem podkastu se pogovarjamo ob knjigi“Digitalizacija dela in življenja”, ki je lani izšla pri Založbi FDV in sta jo uredila dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela in dr. Andrej Kohont. Poleg njiju sta na pogovoru sodelovala še dr. Barbara Rajgelj in Leja Markelj, pogovor pa je povezovala Tinca Lukan.Sodelujoči na okrogli mizi so razpravljali o priložnostih in tveganjih umetne inteligence v zaposlovanju, pozitivnih vidikih digitalizacije, kot je hibridno delo, ter vzponu platform za skrbstveno delo na domu, pri čemer so se osredotočili na iskanje poti, kako zagotoviti, da bo digitalizacija prinesla več koristi kot škode.Prijetno poslušanje!

V novi epizodi Sociološkega podkasta Osebno gostimo zaslužnega profesorja Fakultete za družbene vede, Nika Toša. V pogovoru z Romanom Kuharjem spregovori o razvoju empirične sociologije in raziskovanja javnega mnenja v Sloveniji, o izzivih tovrstnega raziskovanja v času Jugoslavije, o odnosu med sociologijo in politiko ter o vključevanju slovenskesociologije v mednarodne raziskovalne mreže. Dotakne se tudi svojega bogatega življenjskega popotovanja – spregovori o drevesih, ki jih je posadil in še vedno rastejo, o sebi kot aktivistu ter o nujnosti kritičnega mišljenja in družbenega angažmaja. V pogovoru razkrije tudi, katere knjige so trenutno na njegovi nočni omarici. »Nisem prepričan, da v svojem enaindevetdesetem letu zaresrazumem ta čas, saj so ti premiki preveliki,« pravi Niko Toš, »vendar je očitno, da smo na nekem robu – in da moramo prav na tem robu, če želimo obstati, zgraditi novo ravnico za gibanje naprej.«

V sociološki podkast Osebno smo povabili zasl. prof. dr. Sergeja Flereta, ki letos praznuje 80. rojstni dan. Profesor Flere je s svojim aktivnim znanstveno-raziskovalnim delom nedvomno pustil pomemben pečat v okviru slovenske sociologije. O njegovih pogledih na razpad Jugoslavije, sociologijo religije, zmago Trumpa in razlogih, zakaj je želel postati sociolog se je z njim pogovarjal Roman Kuhar.

Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.Izid takšne publikacije je imeniten povod za vnovičen razmislek o obdobju osemdesetih let v Sloveniji in o vlogi, ki jo je takrat odigral koncept civilne družbe. Z besedami avtorja: »'Civilna družba' je dejansko bila manj ideja, kot je bila posoda za vse mogoče ideje.« V pogovoru sta se sogovornika osredotočila na ponovno odkritje »civilne družbe« v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v vzhodni Evropi in še posebej v Sloveniji. Poleg tega sta se dotaknila tudi alternativnih gibanj tistega obdobja, teoretske, glasbene in politične scene osemdesetih in nenazadnje dediščine takratnih civilnodružbenih bojev in vprašanja političnega prisvajanja osemdesetih.

V novi izdaji sociološkega podkasta smo se pogovarjali ob knjigi Tine Perić »Ćrtice«. Z avtorico in z Goranom Vojnovićem, avtorjem spremne besede, se je pogovarjala Milica Antić Gaber. *** Prvenec Tine Perić, čeprav se loteva zahtevne tematike – izbrisa – in čeprav zaboli skoraj vsak ob tem zapisan stavek, ni zagrenjeno branje. Birokratska poteza, ki je zadobila v otroškem življenju glavne junakinje posebno ime – »problem s papirji« –, Mijinega očeta ni samo izbrisala iz registra stalnega prebivalstva in mu onemogočila delati ter odvzela vseh pravic, temveč ga je tako rekoč izbrisala tudi iz njenega življenja. Na srečo ne trajno. Eden najmočnejših delov njene knjige je zato prav del, v katerem reflektira celotno situacijo brez težkih besed, kletvic in udarcev nazaj, a hkrati razvije dovolj razvidno in ostro kritiko tega sramotnega početja ki je zaznamovalo toliko življenj posameznikov, posameznic, njihovih družin, njihovih sorodnikov, naših sosedov. Roman Ćrtice v prvi vrsti govori o izbrisu, izjemno boleče poglavju v življenju neke družine, a je tudi veliko več kot to. Je leposlovno delo, pa tudi družbeno kritična analiza tistega obdobja, skozi oči odraščajoče deklice, in njeno videnje takratnega časa, medčloveških odnosov. Goran Vojnović o knjigi: »Vem pa, da je Tini Perić uspela izjemna knjiga in da smo bralci dobili prepričljiv, pretresljiv in pronicljiv vpogled v življenje na oni strani za nas nevidne črte. Ali nevidnih črtic. Pardon, ćrtic. Tina Perić nam je odprla vrata v življenje izbrisanih, v izbrisano življenje, kot ga je doživljala sama. Leta. Desetletja.«

Kaj počnejo sodobne kraljice v pravljicah? In kje je mesto kraljev? Kako obravnavati seksizme v folklornem gradivu, v ljudskih pripovedkah? Ali lahko posežemo vanje? In zakaj je zgodba o družini z dvema očetoma povzročila tak škandal? O vsem tem smo razpravljali v prvi epizodi četrte sezone sociološkega podkasta. Pogovor, ki ga je pripravil Oddelek za sociologijo UL FF, je bil posnet 8. maja 2024 na Filozofski fakulteti v okviru njihovih Dnevov enakosti spolov. Roman Kuhar se je pogovarjal s pisateljico, pesnico in pravljičarko Anjo Štefan ter urednico pri Mladinski knjigi Ireno Matko Lukan. Gostji sta spregovorili o tem, kako se soočata s spolno stereotipizacijo v otroški literaturi in kako se ji sodobna literatura lahko na inovativen in poučen način izogne.

V zadnji epizodi tretje sezone socioloških podkastov se je dr. Gorazd Kovačič pogovarjal z avtorico dela "Iz socializma v periferni kapitalizem" dr. Ano Podvršič. Historično materialistična sociološka, socialno zgodovinska in ekonomsko zgodovinska monografska študija "Iz socializma v periferni kapitalizem: Neoliberalizacija Slovenije" je delo, ki smo ga v slovenskem, pa tudi v širšem srednje- in vzhodno evropskem družboslovnem prostoru potrebovali in čakali že vrsto let, saj omogoča razumevanje razvojnih procesov in prelomov, načinov umeščanja v mednarodno delitev dela oz. odvisnega razvoja ter razrednih razmerij. Gre za teoretsko domišljeno in analitično zrelo delo, ki je rezultat avtoričinega dolgoletnega raziskovanja te teme.

Sodelujejo: Saša Car (koordinatorica za preprečevanje nasilja CSD Pomurje) Jasna Podreka (sourednica knjige V njeni koži) Adriana Kuči (pisateljica, avtorica romana Noč, ko je preplavala reko) Alojz Sladič (višji policijski inšpektor GPU) Pogovor je povezovala Mojca Suhovršnik. Gostje in gost so se pogovarjali o razširjenosti, značilnostih in specifikah intimnopartenrskega nasilja nad ženskami. Knjiga V njeni koži: Sistem skozi oči žrtev nasilja, ki je konec leta 2023 izšla pri Društvu SOS Telefon za ženske in otroke žrtve nasilja združuje 23 zgodb žensk različnih starosti, različnih socialnih in družbenih slojev, različnih izobrazbenih struktur, različnih prepričanj, ki pa imajo nekaj skupnega. Žal jih druži dejstvo, da so preživele izkušnjo intimnopartnerskega nasilja oziroma nasilja v družini. Ta izkušnja pa je skupna tudi protagonistki knjige "Noč, ko je preplavala reko", ki je v letošnjem letu izšla pri založbi Litera. Skozi perspektivo obeh del je pogovor potekal o izkušnjah nasilja za štirimi stenami, o tem, kaj pomeni biti žrtev nasilja, kako različno se s to izkušnjo lahko spopadamo in kako težko se je iz kroga nasilja izviti.

Tokratni sociološki podkast v gosteh smo posneli v Gledališču Koper, kjer so kolegice in kolegi z Inštituta za družboslovne študije Znanstveno-raziskovalnega središča Koper pripravili pogovor o o izzivih priseljevanja in vključevanja priseljenk in priseljencev v slovensko družbo. Pogovor je bil organiziran v okviru cikla dogodkov SPOZNAJ – Sproščeni pogovori o znanosti. Na pogovoru so sodelovali:   Anica Mikuš Kos, dr. med., otroška psihiatrinja in predsednica Slovenske filantropije, dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo, Goran Lukić, soustanovitelj in vodja Delavske svetovalnice, dr. Mateja Sedmak, predstojnica Inštituta za družboslovne študije ZRS Koper  Razpravo je povezovala asist. Lucija Dežan.

V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Adriana Zaharijević, avtorica knjige "Judith Butler & Politics", ki je letos izšla pri založbi Edinburgh University Press. Adriana Zaharijević je znanstvena svetnica na Inštitutu za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu in zagotovo najboljša poznavalka del Judith Butler v naši regiji. Podkast smo posneli v Pritličju, 18. aprila 2024. Z gostjo se je pogovarjala Nina Perger. *** Monografija Judith Butler and Politics je prva knjiga, ki kritično analizira in predstavi celoten opus Judith Butler in njen prispevek k filozofiji in politični teoriji. Avtorica predstavi misel Judith Butler skozi prizmo štirih ključnih konceptov: performativnost, delovanje (agency), življenja, ki ga je moč in vredno živeti (livable life), ter nenasilje. Rdečo nit razprave predstavlja klic Judith Butler k radikalni enakosti in njena kritika obstoječih socialnih neenakosti, strukturnega nasilja in izkušenj družbeno proizvedene in neenakomerno razdeljene prekarnosti in ranljivosti, pri čemer v ospredje – tako lastnega razmišljanja kot tudi družbenopolitičnega delovanja – postavlja sicer pogosto spregledano in vedno socializirano telo. Poleg tega Zaharijević skozi pretanjeno analizo del Judith Butler pokaže, kako socialno – skozi jezik, kulturo in družbene norme – oblikuje subjekta in ga v tej formiranosti neizogibno omejuje, vendar tudi omogoča. Kakor zapiše avtorica: »Če že imamo neko možnost delovanja, te možnosti ne bomo našli skozi zanikanje pogojev naše konstituiranosti« (str. 121). Avtorica tudi prikaže, kako teoretska misel Judith Butler sega daleč onkraj same dekonstrukcije spola, na katero so dela Judith Butler pogosto reducirana in po kateri je Judith Butler tudi najbolj poznana.Osrednja vrednost monografije je v tem, da se Zaharijević ne izogne »neprijetnim vprašanjem«, ki se zastavljajo v povezavi s teoretskimi izpeljavami Judith Butler, v zadnjem času predvsem v povezavi z njeno teorijo performativnosti spolov, saj avtorica na vsa ta vprašanja natančno in razumljivo odgovarja, sklicujoč se na najrazličnejše vire – od izvirnih del Judith Butler do njenih javno dostopnih predavanj in medijskih intervjujev. Poleg tega avtorici z izjemnim občutkom za postopno in odmerjeno izgrajevanje argumentacij uspe bralko_ca popeljati tudi skozi najbolj zagonetne izzive in dileme, ki jim je sicer moč slediti v delih Judith Butler. Monografija tako sporoča, da dela Judith Butler nikakor ne zaobsegajo le teoretizacij o performativnosti spola, temveč predstavljajo ambiciozno in egalitarno alternativo liberalni politični filozofiji za 21. stoletje in vzpostavlja dialog z aktualnimi družbenimi gibanji in mnogovrstnimi izzivi, s katerimi se soočamo v sodobnem svetu.

V gosteh Sociološkega podkasta je dr. Lev Centrih, soavtor (skupaj z dr. Polono Sitar) knjige »Pol kmet, pol proletarec: integrirana kmečka ekonomija v socialistični Sloveniji, 1945–1991«. Knjiga je lani izšla pri Založbi Univerze na Primorskem. Podkast smo posneli 7. marca 2024 v Pritličju. Z avtorjem se je pogovarjala dr. Majda Černič Istenič. *** Integrirana kmečka ekonomija (IKE) je koncept, ki kmečko ekonomijo pojmuje kot celovit sistem agrarnih ter neagrarnih dejavnosti, in hkrati prenovljen pogled, saj v središče postavlja kmečkega človeka. Knjiga je razdeljena po uveljavljenih periodizacijah, ki za mejnike obdobij socialistične Slovenije postavljajo reforme in ukrepe, ki so prinesli globlje spremembe v družbenem in gospodarskem življenju. Poslužuje se različnih metodoloških prijemov, ki temeljijo na arhivskem in statističnem gradivu ter na ustni zgodovini. Na ta način knjiga ponuja svež pogled na slovensko podeželje v socializmu, v katerem v ospredje stopijo odzivi kmečkega človeka na agrarne politike in individualni mikrosvet kmeta. Izkaže se, da je obstoj IKE mogoče najti v vseh treh obravnavanih socialističnih obdobjih, čeprav ne v povsem istih oblikah in enakem obsegu. To dokazuje, da je kombiniranje agrarnih, neagrarnih ter tržno usmerjenih dejavnosti večstoletna značilnost kmečke ekonomije na Slovenskem, ki je prestala tudi izzive socialističnega sistema.

V prvi letošnji izdaji Sociološkega podkasta "Osebno" je gosta zasl. prof. dr. Tanja Rener s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Tanja Rener je v pogovoru za Sociološki podkast spregovorila o tem, kako so njeni starši pomembno vplivali na njeno študijsko pot in zakaj je bil profesor v raztrganih kavbojkah pika na i odločitvi, da se vpiše na študij sociologije. Govorila je tudi o prihodnosti sociologije, ki lahko preživi le kot kritična in javna sociologija, ki išče alternative, ter o svojem raziskovalnem in aktivističnem udejstvovanju. V pogovoru je razkrila tudi, zakaj jo zanikanje feminizma v politiki ne preseneča več ter zakaj Američanom privošči zmago Trumpa. V pogovoru boste slišali tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko S Tanjo Rener se je pogovarjal Roman Kuhar.

Najnovejša knjiga Slavka Splichala Datafication of Public Opinion and the Public Sphere, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini pod naslovom Upodatkovanje javnosti in mnenjske tehnologije, poudarja tesno povezanost med razvojem pojmov in razvojem stvari samih. Tri predstavljene faze konceptualizacije pojmov javnosti, publicitete, javnega mnenja in javne sfere namreč ustrezajo trem ključnim zgodovinskim obdobjem družbenega komuniciranja: Vzpon normativnega pojma javnega mnenja spremlja pojav moči »glasu ljudstva« v drugi polovici 18. in v 19. stoletju. Kriza teh normativnih pojmov pa sovpada s prvo kvantifikacijo in empirično redukcijo javnega mnenja (ki jo najbolje uteleša vzpon javnomnenjskih poizvedb in anket v 20. stoletju). Predstavitev tega prehoda, ki je bil analiziran že v prejšnjih Splichalovih delih, deluje v knjigi kot uvod v glavnino obravnave, ki se osredotoča na tretjo veliko zgodovinsko (in pojmovno) transformacijo javnosti, ki poteka danes z upodatkovanjem in algoritmizacijo komuniciranja. Ta obrat po eni strani pospešuje obstoječe zgodovinske trende kvantifikacije javnega mnenja, po drugi strani pa predstavlja tudi nekaj povsem novega in še ne videnega. Knjiga prikaže, kako so najbolj pereči problemi družbenega komuniciranja implicitno že zapisani v temeljna protislovja modernih družb, ki temeljijo na obljubi, da lahko tehnološke inovacije prispevajo k demokratizacije komuniciranja. To potovanje v preteklost pa služi tudi kot osnova za razmislek o prihodnjih perspektivah kritične teorije družbenega komuniciranja. Vzporednost med konceptualnim in družbeno zgodovinskim razvojem namreč nakazuje, da premislek kritičnih in normativnih vidikov pojmovanja javnosti igra pomembno vlogo tudi v aktualnih prizadevanjih za konkretno emancipacijo in demokratizacijo družbenega komuniciranja. Z avtorjem knjige, akad. prof. dr. Slavkom Splichalom, se je pogovarjal dr. Jernej Kaluža.

Na okrogli mizi o starostni revščini sodelujejo: dr. Vesna Leskošek s Fakultete za Socialno delo UL, dr. Majda Černič Istenič z Družbenomedicinskega inštituta ZRC SAZU in dr. Barbara Lužar s Slovenske filantropija. Okroglo mizo, ki jo je Slovensko sociološko društvo organiziralo v sodelovanju z Zavodom Opro, je povezoval Otto Gerdina. *** V letu 2022 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 12,1 %, medtem ko je bila za starejše od 65 let kar 18,9 %. Te številke odražajo globlje družbene trende in zgodovinske razlike v življenjskih potekih različnih generacij. Korenine starostne revščine najdemo tako v preteklih življenjskih potekih posameznikov, ki jih lahko zaznamujejo dogodki kot so izguba službe, ločitev ali zdravstvene težave, kot v razslojenosti družbe in gospodarskem in političnem sistemu. V zadnjih desetletjih se pod vplivom neoliberalne ideologije revščino vse bolj označuje kot posameznikov, ne pa družbeni problem. Politike za zmanjševanje revščine, ki vse bolj poudarjajo vlogo posameznikovega vedenja in odločitev, ustvarjajo podobo revnih ljudi, ki bi lahko preprečili revščino, če bi se bolje odločali. S tem se odgovornost za reševanje revščine prenaša z državnih institucij na posameznike, kar povečuje družbene neenakosti. Na okrogli mizi smo se vprašali o strukturnih vzrokih revščine v starosti in razpravljali o vse bolj neoliberalnih politikah za zmanjševanje revščine. Prav tako smo obravnavali vprašanje, zakaj je stopnja tveganja revščine višja med ženskami in kako, da se med starimi moškimi povečuje.

V tokratnem sociološkem podkastu smo govorili o knjigi "Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti." Vlado Kotnik je knjigo izdala pri založbi Krtina, z avtorico pa se je pogovarjal Roman Kuhar. *** V času, ko diskurzi in prakse, povezani s spoli in delanjem spolov, vse intenzivneje zavzemajo svoj prostor v širši družbi, se zdi, da znanstvene tematizacije pojava transspolnosti v slovenskem prostoru nekoliko zaostajajo, vsaj v primerjavi z mednarodno znanstveno produkcijo. Temu se zoperstavlja delo »Trans(spol)nost: Arheologija trans/vednosti«, ki prinaša enega izmed prvih izjemno obsežnih vpogledov v trans(spol)nost.Delo, ki sestoji iz štirih obsežnejših vsebinskih sklopov – trans vednosti, trans zgodovin, trans teorij in trans medijev –, v osnovi zasleduje podrobnejši popis družbenozgodovinskih praks tematiziranja in konstituiranja pojava transspolnosti v različnih registrih. Prva dva dela vključujeta nepogrešljiv pregled delovanja zgodovinskih oblastnih režimov, od produkcije institucionalne vednosti o transspolnosti, ki se s svojimi učinki patologiziranja odklonov od spolnih in seksualnih norm še posebej tesno vpenja v produkcijo vednosti medicine, do seksologije, zlasti kot se je razvijala na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Tretji del prinaša podrobno obravnavo preteklih in sodobnih teoretskih orodij tako z vidika njihovih omejenih dometov v premislekih o transspolnosti kot tudi z vidika njihovih doprinosov h kasnejšemu formiranju transspolnih študij. V zadnjem delu avtorica ponudi podroben popis medijske in kulturne produkcije, povezane s transspolnostjo in spolno nenormativnostjo, ki prehodijo dolgo pot od molka in nevidnosti do senzacionalističnih upodobitev in nenazadnje, predvsem od devetdesetih let prejšnjega stoletja naprej, v kompleksnejše in realnejše upodobitve v literaturi in filmih ter na odrih in televiziji.Nedvomno gre za delo, ki je pomembno ne samo za področje transspolne vednosti, temveč – še posebej v luči diskusije družbene umeščenosti institucionalne produkcije vednosti – tudi za vednost kot tako. 

Zaslužna prof. dr. Maca Jogan je letos izdala knjigo »Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo«. O njej se je z avtorico pogovarjala Anja Zalta. Knjiga prinaša natančen (in) kronološki pregled odnosov, idej in zapovedi, ki jih je Katoliška cerkev (Cerkev) (so)oblikovala v svoji želji po ohranitvi tistega njenega družbenega položaja in utrditvi tistega »tradicionalnega« družbenega reda, ki so ga ogrozile revolucije (bodisi francoska in kasneje oktobrska, ki sta, kot pravi avtorica v svojem uvodu, »sprožili širjenje upornosti podrejenih plasti in zmanjševanje zaupanja v pravilnost zakonov, ki so omogočali veliko družbeno neenakost«). Monografijo v osnovi sestavljata dva dela. V prvem delu z naslovom »Katoliška cerkev in motnje 'naravnega reda'« avtorica predstavi in analizira ključne enciklike in njihov vpliv na družbeno klimo tistega časa. V drugem delu monografije avtorica predstavi in analizira dogajanje Cerkve na Slovenskem. Posebej lucidna in v našem prostoru še kako potrebna je analiza Cerkve in spolnega reda, kjer avtorica v posebnih podpoglavjih med drugim izpostavi problem povezave nove evangelizacije z oživljenim seksizmom, katoliški feminizem in nov svetovni etos, ter prevprašuje emancipacijo žensk. Avtorica pri tem sledi trendom interdisciplinarne metodologije, ki jih ne naglašuje zgolj sociologija religije, temveč tudi feministična teologija in religiologija. Monografija Mace Jogan, nesporne avtoritete na področju sociologije in religiologije, je strokovno – znanstveno relevantna sociološka in religiološka študija ter obvezno branje za vse raziskovalke in raziskovalce religij(e) v Sloveniji, primerna pa je tudi kot študijsko gradivo za vse humanistične in družboslovne discipline, ki se z religijo tako ali drugače ukvarjajo. Opomni nas, da ni dovolj vprašanje, kaj vemo o religiji, temveč tudi, kako smo prišli do te vednosti. Pokaže, da je potrebno podvomiti v tradicionalne vire in metode, iz katerih črpajo religiološke in teološke študije, ter jih kritično dekonstruirati in rekonstruirati. Prav tako pokaže, da se je pri religioloških in teoloških študijah potrebno premakniti od univerzalnosti k partikularnosti, od abstrakcije h konkretnim dogodkom in fenomenom ter te nato postaviti v družbeno-zgodovinski kontekst, kar avtorica dosledno počne.

Uvodna okrogla miza letošnjega srečanja Slovenskega sociološkega društva je bila organizirana na temo staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe. Na okrogli mizi so sodelovali: Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost;Tilen Božič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance;Lidija Jerkič, predsednica ZSSS;Vanda Hlaj, koordinatorka programa Starejši za starejše. Okroglo mizo, ki jo je povezoval Otto Gerdina, smo organizirali v sodelovanju med Sekcijo za sociologijo časa SSD in zavodom Opro.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gost sociolog Miran Lavrič, redni profesor na Oddelku za sociologijo Univerze v Mariboru. Miran Lavrič je v pogovoru za Sociološki podkast spregovoril o tem, kako je od »ruralnega punkerja« in prve službe v marketingu postal redni profesor za sociologijo in se vmes spogledoval še z novodobništvom. Opozarja tudi na prepogosto prakso »govorjenja na pamet« v imenu znanosti ter pojasnjuje nekatere odmevne ugotovitve iz svojih raziskav o mladih v Sloveniji. V pogovoru je razkril tudi, katere knjige, filmi in glasba so pomembno zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot. Z Miranom Lavričem se je pogovarjal Roman Kuhar. Vabljeni_e k poslušanju!

Na okrogli mizi, ki je bila organizirana v okviru raziskovalnega projekta FIERCE, je bilo v ospredje postavljeno vprašanje spolnih in reproduktivnih pravic. Že nekaj desetletij smo priča vse večjim težnjam po njihovem omejevanju. Ubranitev 55. člena ustave, ki opredeljuje pravico do abortusa, predstavlja ključni povezovalni moment raznolikih feminističnih prizadevanj v 90-ih letih. Porast sodobnih anti-feminističnih gibanj v Sloveniji in širše na drugi strani daje zagon množičnim protestom proti pravici do abortusa, istanbulski konvenciji, omejevanju spolne vzgoje v javnem izobraževalnem sistemu, ki nas opozarjajo na nesamoumevnost že izbojevanih pravic. Okroglo mizo je z uvodnim nagovorom otvorila dr. Mojca Pajnik, na pogovoru pa so sodelovale dr. Metka Mencin (FDV), Tea Hvala (sociologinja) in Tija Jakič (Inštitut 8. marec). Pogovor je povezoval dr. Roman Kuhar.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Maca Jogan, zaslužna profesorica sociologije na Fakulteti za družbene vede UL. V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako je potekal študij sociologije na Filozofski fakulteti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, kako se je kot znanstvenica spoprijemala z dvojnimi spolnimi merili v akademskem svetu, zakaj je svoj prvi dan v službi preživela v solzah, kako se je uprla funkcionalistični razlagi družbe in zakaj svoj današnji položaj na fakulteti razume kot priužitkarski status. Spregovorila je tudi o svoji življenjski izkušnji rojstva v nemškem taborišču in prebrala nekaj svojih pesmi. V pogovoru je razkrila, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot. Z Maco Jogan se je pogovarjal Roman Kuhar.

Tokratni sociološki podkast smo posneli na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pogovarjali smo se ob knjigi doc. dr. Tiborja Rutarja »Kapitalizem za realiste« (Capitalism for realists: Virtues and Vices of the Modern Economy), ki je lansko leto izšla pri založbi Routledge. O knjigi sta razpravljala izr. prof. dr. Miran Lavrič (FF UM) in doc. dr. Marko Hočevar (FDV UL), pogovor pa je povezovala Vanesa Korže. Kaj sploh je (neoliberalni) kapitalizem in kako uničujoč je za življenja navadnih ljudi? Kako silovito naraščajo neenakosti v svetu in kako vplivajo na družbeno dobrobit? Kakšen je odnos med kapitalizmom in katastrofalnimi podnebnimi spremembami? Ali globalizacija omogoča razvoj revnih držav ali ga dodatno zavira? Knjiga ponuja poglobljene in večplastne odgovor na ta akutna in aktualna vprašanja – vprašanja, ki so jih z različnih vidikov in perspektiv osvetljili sodelujoči na dogodku. Okroglo mizo so organizirali Oddelek za sociologijo FF UM, Študentski svet in Tutorji FF UM in Slovensko sociološko društvo.

Otroški voziček, ki ga uravnava pametni telefon? Aplikacija, ki staršem pove, kako biti starš? Pametne tehnologije, ki nadzorujejo vsak del družinskega življenja? To je realnost sodobnega otroštva in praks starševanja. V podkastu Slovenskega sociološkega društva smo tokrat gostili estonsko sociologinjo Andro Siibak, soavtorico knjige Datafied Childhoods: Data Practices and Imaginaries in Children’s Lives, ki opisuje odraščanje v upodatkovljenem vsakdanu. Andra Siibak s soavtorico Giovanne Mascheroni v knjigi pojasnjuje, kako digitalni mediji in z internetom povezane naprave, kot so denimo igrače in pametni zvočniki, oblikujejo kontekste sodobnega odraščanja in prakse otrok. Ob zavedanju, da so si otroci in otroštva lahko zelo raznoliki ne glede na njihovo vpetost v digitaliziran medijski vsakdan, avtorici kritično motrita upodatkovljenost, ki najmlajše danes ujame že ob rojstvu. Kaj vse to pomeni za sodobno družbo in odraščanje v njej, je Andre Siibak spregovorila v pogovoru z Urško Henigman. Podkast smo posneli v sodelovanju s Pritličjem.

V izdaji »Osebno« podkasta Slovenskega sociološkega društva je tokrat gostja sociologinja Mateja Sedmak, znanstvena svetnica na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer vodi Inštitut za družboslovne študije. V pogovoru za Sociološki podkast je spregovorila o tem, kako se je odločila za študij sociologije, zakaj so narodno mešane zakonske zveze postale tema njenega doktorata, spregovorila je tudi o multikulturalizmu in o neobstoječi integracijski politiki v Sloveniji, o svojem raziskovalnem delu in o dnevu, ko je dobila elektronsko sporočilo Evropske komisije, da je kot prva raziskovalka v Sloveniji na področju družboslovja pridobila koordinatorski projekt v okviru Horizonta 2020, vreden 2,8 milijona evrov. V pogovoru je razkrila tudi, katere knjige, filmi in glasba so najbolj zaznamovali njeno osebno in profesionalno življenjsko pot. Z Matejo Sedmak se je pogovarjal Roman Kuhar. 

S sociološkim podkastom smo bili tokrat v gosteh na Filozofski fakulteti UL. V okviru Dnevov enakosti spolov smo posneli zanimivo okroglo mizo o etičnih in metodoloških dilemah raziskovanja seksualnosti in seksualnega dela. V pogovoru so sodelovale_i: Živa Gornik, študentka UL FF Leja Markelj, doktorska študentka UL FF, raziskovalka na Mirovnem inštitutu Iztok Šori, raziskovalec in direktor Mirovnega inštituta Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Oddelek za sociologijo UL FF).

Ob knjigi "Etnična diskriminacija: Strategije raziskovanja in merjenja" Veronike Bajt smo se pogovarjali:• dr. Veronika Bajt, avtorica knjige• dr. Neža Kogovšek Šalamon, ustavna sodnica• Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti Pogovor je povezoval Roman Kuhar (Filozofska fakulteta). *** Monografija Veronike Bajt »Etnična diskriminacija: strategije raziskovanja in merjenja« je bržkone najcelovitejša, v metodološkem smislu pa zagotovo najbolj sofisticirana sodobna raziskava v Sloveniji o diskriminaciji na osnovi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in religije.Kakor koli je že načeta naša samopodoba o strpni in vključujoči družbi, je dejstvo, da jo podatki iz te monografije še dodatno zamajejo in zagotovo vzbudijo kakšen odziv v stilu: »Kako je to mogoče?«Monografija slovenski družbi nastavlja ogledalo, v njem pa ne prav lepo podobo nas samih. Kot družba se bomo morali soočiti z dejstvom, da na ulicah v Sloveniji še vedno ustavljajo osebe zgolj zato, ker so videti kot tujci, da je policija klicana v bare, ker nekdo želi preveriti, ali ni gost za sosednjo mizo morda nezakoniti migrant, da so ljudem na ulicah v obraz vržene psovke, naj gredo od koder so prišli, in da je naglavna ruta ali priimek na -ić še vedno podlaga za skoraj samodejno drugačno obravnavo. Vse te zgodbe so poznane in zahtevajo odziv. Zahtevajo odziv pristojnih organov in ustanov, ki svoje delovanje pogojujejo s predložitvijo v podatkih utemeljenih trditev o diskriminaciji (in jih s to monografijo dobivajo), in zahtevajo odziv vsakega od nas.

Pogovor ob knjigi "Ja je ja in ..."  Sodelujejo: Tonja Jerele, Mojca Lukan in Vesna Lotrič.  Povezuje: Jasna Podreka Prekinitev molka na področju spolnega nasilja in nadlegovanja, ki ga je sprožilo gibanje #MeToo (#jaztudi), je pomenilo začetek zgodovinskega naslavljanja tega problema in odstiranje železne zavese, ki ga je ves čas prekrivala. Pričevanja oseb, ki so zlorabe doživele, so pokazala predvsem to, da je spolno nasilje in nadlegovanje močno razširjen in večplasten družbeni problem, katerega vzroki koreninijo v še vedno močno razširjeni seksistični družbeni klimi, neenakosti med spoli, zlorabah moči in popačenih predstavah o spolnosti. Vse to zelo nazorno v kratkem gledališkem eseju z naslovom »Ja je ja in ...« ponazori avtorica eseja in nemška novinarka Carolin Emcke, ki meni, da so nam javna razkritja zlorab dala predvsem to, da se je začel pogovor, dvignil glas proti in tega ni več mogoče zaustaviti. Prekinitev molka je bila bistvena. A, kot pravi, je (bil) to šele začetek. Na pogovoru smo kot izhodišče postavile omenjeni esej in po letih gibanj, ki so se oblikovala poleg gibanja #jaztudi in spremembi zakonodaje na področju posilstva v ja je ja, in se spraševale, kje smo danes glede naslavljanja, prepoznavanja in preprečevanja spolnega nasilja in nadlegovanja ter kaj nam na tem področju obeta prihodnost. Izhajale smo iz avtoričinega sklepa, v katerem pravi, da se moramo predvsem naučiti opazovati in ozaveščati premnoge vzorce dominacije in podrejanja, šele nato lahko pride do sprememb. V tem kontekstu se nam kot ključna ciljna skupina zdijo ravno mladi, ki lahko pomembno vplivajo na družbene spremembe, zato smo v središče pogovora postavile ravno njih. Z gostjami smo razmišljale, ali so novodobne generacije, prav zaradi teh gibanj in več javnega diskurza okoli teh vprašanj, bolj senzibilne za te probleme in kako delati z mladimi, da bodo odraščali z drugačnimi vzorci v smeri vse manjše strpnosti do spolnega nasilja in nadlegovanja.