Pogovor ob knjigi: Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo (Maca Jogan)

Zaslužna prof. dr. Maca Jogan je letos izdala knjigo »Na dvorišču poganov: Katoliška cerkev in družbeno zlo«. O njej se je z avtorico pogovarjala Anja Zalta. Knjiga prinaša natančen (in) kronološki pregled odnosov, idej in zapovedi, ki jih je Katoliška cerkev (Cerkev) (so)oblikovala v svoji želji po ohranitvi tistega njenega družbenega položaja in utrditvi tistega »tradicionalnega« družbenega reda, ki so ga ogrozile revolucije (bodisi francoska in kasneje oktobrska, ki sta, kot pravi avtorica v svojem uvodu, »sprožili širjenje upornosti podrejenih plasti in zmanjševanje zaupanja v pravilnost zakonov, ki so omogočali veliko družbeno neenakost«). Monografijo v osnovi sestavljata dva dela. V prvem delu z naslovom »Katoliška cerkev in motnje 'naravnega reda'« avtorica predstavi in analizira ključne enciklike in njihov vpliv na družbeno klimo tistega časa. V drugem delu monografije avtorica predstavi in analizira dogajanje Cerkve na Slovenskem. Posebej lucidna in v našem prostoru še kako potrebna je analiza Cerkve in spolnega reda, kjer avtorica v posebnih podpoglavjih med drugim izpostavi problem povezave nove evangelizacije z oživljenim seksizmom, katoliški feminizem in nov svetovni etos, ter prevprašuje emancipacijo žensk. Avtorica pri tem sledi trendom interdisciplinarne metodologije, ki jih ne naglašuje zgolj sociologija religije, temveč tudi feministična teologija in religiologija. Monografija Mace Jogan, nesporne avtoritete na področju sociologije in religiologije, je strokovno – znanstveno relevantna sociološka in religiološka študija ter obvezno branje za vse raziskovalke in raziskovalce religij(e) v Sloveniji, primerna pa je tudi kot študijsko gradivo za vse humanistične in družboslovne discipline, ki se z religijo tako ali drugače ukvarjajo. Opomni nas, da ni dovolj vprašanje, kaj vemo o religiji, temveč tudi, kako smo prišli do te vednosti. Pokaže, da je potrebno podvomiti v tradicionalne vire in metode, iz katerih črpajo religiološke in teološke študije, ter jih kritično dekonstruirati in rekonstruirati. Prav tako pokaže, da se je pri religioloških in teoloških študijah potrebno premakniti od univerzalnosti k partikularnosti, od abstrakcije h konkretnim dogodkom in fenomenom ter te nato postaviti v družbeno-zgodovinski kontekst, kar avtorica dosledno počne.