Prenovljen Slovenski rodoslovni indeks odpira pot do prednikov

Rodoslovje oziroma genealogija je veda, ki proučuje družinske korenine. Raziskovanje družinske zgodovine pa ni le zbiranje imen in datumov, temveč odkrivanje zgodb, selitev, poklicev in usod, ki so oblikovali posameznike in skupnosti. Že v starih civilizacijah so pomembne družinske linije ohranjali v ustnem izročilu. Stara zaveza vsebuje številne genealogije, katerih namen je pokazati Adamove, Noetove in Abrahamove potomce. Pravi razmah pisnega rodoslovja pa se je začel v srednjem veku, ko so menihi začeli zapisovati rodovnike plemiških družin. Iskanje prednikov doživlja nov razcvet tudi z digitalizacijo. Dostop do arhivov, matičnih knjig in drugih virov je danes lažji kot kdaj prej, to pa omogoča, da se raziskovanja loteva vse več ljudi. Vse bolj priljubljene so tudi analize DNK. V pomoč pri iskanju prednikov nam je lahko tudi Slovenski rodoslovni indeks Slovenskega rodoslovnega društva. Ta je zdaj prenovljen in njegova nova oblika omogoča hitrejši in lažji dostop do podatkov.Več kot tri milijone zapisov o posameznikih je prispevalo več kot 260 sodelujočih slovenskih rodoslovcev. Ti podatki so lahko v veliko pomoč pri nadaljnjem raziskovanju, tudi v matičnih knjigah. Sogovornika: Luka Renko, ljubiteljski rodoslovec, ki je poskrbel za tehnično prenovo indeksa Martin Mali, ljubiteljski rodoslovec in dolgoletni skrbnik kumulativne zbirke rodoslovnih podatkov pri Slovenskem rodoslovnem društvu