Pssst, kdo spi?

Človek prespi tretjino svojega življenja, mačke menda 70 odstotkov. Kaj pa druge živali? Bryson Voirin je raziskovalec na inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji, a vseeno gre večkrat domov na Florido, od tam pa v Panamo, v kateri preučuje spalne navade lenivcev in drugih živali v naravi. Spanje je znanstvenike od nekdaj zanimalo, tudi spanje živali, vseeno pa je doktor Voirin prvi, ki ga raziskuje zunaj, v naravi, ne v laboratoriju. Vse vrste, kar so jih preučevali do zdaj, imajo sposobnost spanja. Črvi, molji, žuželke, ljudje kiti, orangutani. Najzanimivejše pa je, da ne vemo natančno, kaj je poglavitni namen spanja. Kako in koliko spijo živali, nas bo zanimalo v tokratni Noetovi bandi in ob tem ne bomo zaspali. Tudi črvi spijo Človek prespi tretjino svojega življenja, mačke menda 70 odstotkov. Kaj pa druge živali? Spanje je znanstvenike od nekdaj zanimalo, tudi spanje živali, vseeno pa je doktor Voirin prvi, ki ga raziskuje zunaj, v naravi, ne v laboratoriju. Vse vrste, kar so jih preučevali do zdaj, imajo sposobnost spanja. Črvi, molji, žuželke, ljudje, kiti, orangutani. Bryson Voirin je raziskovalec na inštitutu Maxa Plancka v Nemčiji, a vseeno gre večkrat domov na Florido, od tam pa v Panamo, v kateri preučuje spalne navade lenivcev in drugih živali v naravi: “Najbolj zanimivo je, da ne vemo natančno, kaj je glavni namen spanja. Kar vemo, je to, da smo utrujeni in da spimo, in če ne bomo spali, lahko to privede do smrti. Čisto vse vrste, kar smo jih do zdaj preučevali, imajo kapacitete spanja. Črvi, molji, insekti, ljudje kiti, orangutani vse vrste, ki smo jih preučevali, spijo po svojih zmožnostih in spanje je po vsem sodeč nujna življenjska komponenta. Ne vemo pa, zakaj.” Bryson Voirin: “Veliko ptic spi samo z eno polovico možganov in imajo v času spanja odprto oko, s katerim lahko opazijo plenilca.” #noetova — Val 202 (@Val202) June 6, 2015 Največ raziskav glede spanja, približno 90 odstotkov, je bilo narejenih v laboratorijih, pri podganah, saj je tako raziskovanje tudi najcenejše. Teže pa je to početi zunaj v naravi in doktor Bryson Voirin je pravzaprav prvi, ki se je tega lotil: “Zanimivo je, da so že prej raziskovali spanje pri lenivcih, ki so bili v ujetništvu. Ugotovili so, da spijo povprečno 15, 16 ur na dan, kar je zelo veliko za žival te velikosti. Jaz pa sem ugotovil, da v divjini spijo le devet ur in pol na dan, kar je veliko manj kot smo menili. Je pa res, da večino dneva preživijo na miru na drevesih, vendar ne spijo, ampak sedijo in razmišljajo. Je pa opravljenih veliko raziskav, ki so pokazale, da ima žival v ujetništvu čisto drugačne fiziološke značilnosti, kot jih ima ista vrsta živali v naravi. Lahko celo rečem, da sta lenivec, ki živi v živalskem vrtu, in ta, ki živi v panamskem gozdu, čeprav spadata v isto vrsto pravzaprav, dve različni vrsti.”