Urgentni centri odražajo stanje v celotnem zdravstvenem sistemu

Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Tudi zaradi zelo bizarnih primerov, kot so na primer glivice na nohtih. Vodja urgentnega kirurškega bloka v UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da gre pri zaračunavanju v veliki meri za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacienta. Vse več urgentnih ambulant nenujne zdravstvene storitve zaračunava. Doc. dr. Anže Kristan meni, da gre za prenašanje krivde za slabo stanje v zdravstvu na pacientaKirurška urgenca je namenjena tistim, ki bi jim neobravnava v kirurški urgenci lahko povzročila tveganje za izgubo življenja ali veliko poslabšanje zdravja v zelo kratkem času, vendar več kot polovica bolnikov, ki pride v urgentni kirurški blok v UKC Ljubljana, ne potrebuje takojšnje zdravstvene oskrbe. Kljub temu nenujnih zdravstvenih storitev ne zaračunavajo. “Ljudje pri nas iščejo pomoč. Sami težko ocenijo, kaj je nujno in kaj ni, kaj je za urgenco in kaj za splošnega zdravnika.” – vodja zdravstvene nege in oskrbe urgentnega kirurškega bloka Simon Arbajter Vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana doc. dr. Anže Kristan meni, da je to, kar se dogaja v urgentnih centrih, odraz neizdelane piramide slovenskega zdravstva. “Tukaj je težko prenašati večji del krivde na naše paciente.” “Načeloma poškodovanec ni kriv, če mora poiskati pomoč v bolnišnici, predvsem zato, ker primarna raven zaradi znanih težav, predvsem števila primarnih timov, ni sposobna sprocesirati takega števila bolnikov.” – Anže Kristan Specialistka družinske medicine in strokovna direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana, v katerem nenujne obiske v urgentnih ambulantah zaračunavajo, Tea Stegne Ignjatovič ocenjuje, da je nenujnih obiskov približno tretjina. “Treba se je zavedati, da so čakalne dobe na neko predvideno diagnostiko včasih res nerazumno dolge. Ljudje s prihodom na urgenco včasih želijo vstopiti v zdravstveni sistem in prej priti do kakšne preiskave.” – Tea Stegne Ignjatovič Kristan meni, da rešitev ni v zaračunavanju nenujnih storitev, ampak v tem, da bi morali postavi pravilno zdravstveno piramido. “Da je najširša baza na primarni ravni. Da se na primarni ravni vsaj določene osnovne diagnostične preiskave, kot je navadno rentgensko slikanje in ultrazvok, še okrepijo. Tako bi razbremenili tako sekundarno kot terciarno raven in hkrati tudi naval na urgentne centre.” Na primarni ravni bi po Kristanovem mnenju pogosteje morali opraviti vsaj osnovno diagnostiko. “Dogaja se, da prihajajo bolniki v urgentne centre na preventivno rentgentsko slikanje, ker jim je bilo tako naročeno.” V Ljubljani se bo kmalu začela tretja stopnja graditve urgentnega kirurškega bloka, zaradi česar bodo na urgenci prisiljeni krčiti prostore, vključno s čakalnico. “Verjetno bo na koncu leta število pacientov enako, občutek gneče pa bo neizmerno večji. Po prenovi bo oskrba poškodovancev in kirurških bolnikov, ki dejansko zahtevajo obravnavo v bolnišnici, še kakovostnejša, hitrejša in uspešnejša. Gotovo pa ne gremo v izgradnjo urgentnega kirurškega bloka z namenom, da bomo povečali pretočnost. Upamo, da se bo del najmanj nujnih pacientov sčasoma preselil na primarno raven.” “Zavedati se moramo, da so ljudje, ki jim približno 20 evrov lahko pomeni toliko, da bodo sami svoje stanje ocenili za neurgentno in zaradi 20 evrov ne bodo šli na urgenco. To bi se lahko končalo tragično.” – Anže Kristan