V Sloveniji imamo rekordno malo županj

Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški. V Sloveniji imamo v 212 občinah trenutno samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. Za župansko mesto se poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588. Raziskuje Gorazd Rečnik.Ženske imajo na lokalnih volitvah manj možnosti za izvolitev kot moški; letos se za župansko mesto poteguje 100 žensk, moških kandidatov je 588V Sloveniji imamo v 212 občinah samo šestnajst županj. Po letošnjih lokalnih volitvah se to število lahko celo zmanjša. “Glede županj imamo rekordno nizko – 7,5-odstotno zastopanost žensk. Čeprav je to na polovici povprečja evropskih držav, to nikogar ne zaskrbi. Res je, da se je do zdaj na vsakih volitvah delež županj povečeval. Mislim, da bo letos prvič po daljšem času padel. To sklepam po številu kandidatk za županjo.” – Ciril Ribičič Nekdanji ustavni sodnik je opozoril na trend, ki se je izkazal na državnozborskih volitvah, po katerih je delež žensk s tretjine padel na četrtino. “Politične stranke očitno kandidirajo ženske v neizvoljivih enotah, najboljše volilne okraje pa zadržijo za moške.” Sociologinja Milica Antić Gaber pravi, da se ženske težje odločajo za vstop v politiko: “Zavedajo se tudi tega, da jim stranke ne zagotavljajo podpore po volitvah, na kar pa v večji meri računajo njihovi strankarski kolegi, ki se manj obremenjujejo s tem, kaj bo po mandatu. Oni tudi dlje časa ostajajo v politiki.” Ana Pavlič z Inštituta za preučevanje enakosti spolov (IPES) opozori, da politika pri nas dojemamo kot moško dejavnost, ženske, ki so se v preteklosti izpostavile v politiki, pa so bile deležne obravnave, ki ni v korist temu, da bi bila zastopanost žensk na političnih položajih višja. Pred štirimi leti je bil na mesto župana izvoljen vsak četrti kandidat in le vsaka sedma kandidatka, v občinski svet pa skoraj vsak peti kandidat in le vsaka deseta kandidatka. Mojca Pajnik je sodelovala v raziskavi IPES, ki je pokazala, da je večina spletnih portalov v predvolilnem obdobju v zelo majhni meri odpirala vprašanje enakosti spolov. Poudarja, da je treba to temo odpreti tudi onkraj preštevanja. “Spolna neenakost ni samo vprašanje kvantitativne zastopanosti, saj tudi ženske na položajih lahko reproducirajo spolne neenakosti na podoben način kot moški. Biološki spol sam po sebi še ne prinese razlike. Ženske morajo biti ozaveščene, da je spolna neenakost problem. Prisotnost biološkega ženskega spola v politiki je pomembna, glavni problem pa je, zakaj nimamo drugačnega tipa politike, ki bi zagovarjal načelo integracije in enakosti spolov v svoje programe.” – Mojca Pajnik