Velika Pasica

Slovenija velja za zibelko krasoslovne znanosti v širšem pomenu besede. Kako tudi ne, saj imamo skupaj približno 11 500 jam. Čeprav niso vse krasotice, pa je prav vsaka na svoj način posebna. Za vasjo Gornji Ig, ob poti proti Krimu, je Velika Pasica, dolga le 125 metrov. Ljudje so zahajali vanjo že sredi 19. stoletja. O tem pričajo od bakel ožgane stene, podpisi obiskovalcev in odbiti kapniki. A ne glede na to je jama z biološkega stališča izjemno bogata in posebnost v svetovnem merilu. Ne samo da je bil v njej najden drugi jamski hrošč na svetu, do zdaj je bilo ob pomoči primerkov iz jame opisanih 12 novih jamskih vrst. To pomeni, da je bila odkrita ena vrsta na vsakih 10 metrov rovov – glede tega je jama zagotovo prva na svetu. Po številu jamskih vrst je uvrščena na 9. mesto na svetovni lestvici. Precej zaslug za to ima tudi prof. dr. Anton Brancelj, raziskovalec na nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani in predavatelj na univerzi v Novi Gorici. Nekaj let je raziskoval drobne rakce, ki živijo v jamskem stropu. Življenje teh in preostalih jamskih prebivalcev je opisal tudi v knjigi Jama Velika Pasica – zgodovina, okolje in življenje v njej. Slovenija velja za zibelko krasoslovne znanosti v širšem pomenu besede. Kako tudi ne, saj imamo skupaj približno 11 500 jam. Čeprav niso vse krasotice, pa je prav vsaka na svoj način posebna. Za vasjo Gornji Ig, ob poti proti Krimu, je Velika Pasica, dolga le 125 metrov. Ljudje so zahajali vanjo že sredi 19. stoletja. O tem pričajo od bakel ožgane stene, podpisi obiskovalcev in odbiti kapniki. A ne glede na to je jama z biološkega stališča izjemno bogata in posebnost v svetovnem merilu. Ne samo da je bil v njej najden drugi jamski hrošč na svetu, do zdaj je bilo ob pomoči primerkov iz jame opisanih 12 novih jamskih vrst. To pomeni, da je bila odkrita ena vrsta na vsakih 10 metrov rovov – glede tega je jama zagotovo prva na svetu. Po številu jamskih vrst je uvrščena na 9. mesto na svetovni lestvici. Precej zaslug za to ima tudi prof. dr. Anton Brancelj, raziskovalec na nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani in predavatelj na univerzi v Novi Gorici. Nekaj let je raziskoval drobne rakce, ki živijo v jamskem stropu. Življenje teh in preostalih jamskih prebivalcev je opisal tudi v knjigi Jama Velika Pasica – zgodovina, okolje in življenje v njej. Metuljčka vrste jamski pedic med prezimovanjem v jami Jamsko srebro oz. zlato so z vodo prekrite kolonije bakterij na jamskem stropu Jemanje vzorcev Mali podkovnjak med zimskim spanjem v jami Odlomljeni kapniki Podpisi v jami Rak dvoklopnik živi v drobnih razpokah v jamskem stropu S kapljicami pokrit metulj zobati vrbovček med prezimovanjem v jami Jamske kobilice preživijo večino časa v jami Slonova glava z odlomljenim oklom Drobni kapniki, ki hitro rastejo, se imenujejo »špageti« Vhod v jamo Velika Pasica Prazna lupinica jamskega polža, opisanega iz te jame