Zgodovina na splošni maturi

Zgodovina je mnoge dijake snov, ki zahteva preveč učenja in »piflanja na pamet«, za nekatere pa predmet, ki z odkrivanjem preteklosti odpira vrata razumevanju sedanjosti. Slednji so najbrž tisti, ki si zgodovino izberejo tudi za splošno maturo. Kako je sestavljen maturitetni izpit iz zgodovine in na kaj naj bodo 10. junija še posebej pozorni, izvemo v tokratni rubriki Prvi na maturi …Pri splošni maturi iz zgodovine se ne zanašajte na to, kaj je bilo v polah lani, treba je znati vse, v pomoč pa je gradivo, priloženo vprašanjem Zgodovina je za mnoge dijake snov, ki zahteva preveč učenja in »piflanja na pamet«, za nekatere pa predmet, ki z odkrivanjem preteklosti odpira vrata razumevanju sedanjosti. Slednji so najbrž tisti, ki si zgodovino izberejo tudi za splošno maturo. Te junija čakata dve izpitni poli, za vsako imate 90 minut časa, 20 % ocene pa prinese notranji del izpita. Tega so zaradi koronavirusa prilagodili, je povedala članica državne predmetne komisije Špela Frantar, ki sicer uči na Gimnaziji Bežigrad. Notranji del zajema strokovno ekskurzijo, ki so jo lahko izpeljali tudi “virtualno”, pisne naloge pa maturanti niso mogli izpeljati v okviru izobraževanja na daljavo. Letos bo tako dovolj le en del, ki bo dal 20 % ocene, pri tistih maturantih, ki so opravili oba, pa bodo ocenjevalci upoštevali tisti del, kjer so bili uspešnejši. “Šli smo dijakom na roke, ker se zavedamo, da je to popolnoma drugačna situacija, kot bi bila brez pandemije.”  Kljub temu Špela Frantar verjame, da jim zaradi tega na maturi ne bo težje kot prejšnjim generacijam. Zmeraj bolj se na maturi išče njihovo razumevanje snovi in zgodovinskih dogodkov, ne pa toliko faktografsko znanje. Veliko lahko razberejo že iz priloženega gradiva – zgodovinskih zapisov, zemljevidov. Mladim tudi svetuje, da se ne zanašajo na to, kaj je bilo v izpitnih polah lani ali v preteklih dveh letih. “Pripravljati se morajo na vseh 11 obveznih tem.”