Pneuma

Povsem naravno je, da se zagovarjamo, če nas obtožijo po krivem. Sprašujemo se, ali lahko v takem primeru ravnamo tudi drugače in kaj s tem pridobimo.

Zdi se nam, da se življenje odvija vse hitreje in pogosto se ženemo za marsičim: uspehom, dobičkom, ugledom itn. Toda vse to nas hkrati vznemirja. Sprašujemo se, ali lahko v tem neusmiljenem tempu lahko postanemo notranje svobodni. 

Vselej ko prosimo za nekaj, na primer za uspeh, zdravje, korist, to ali ono stvar, pravzaprav iščemo nič, saj nič od tega ni Bog.  Če pa prosimo za Božjo voljo in za nič drugega, bomo deležni vsega.

Bog želi bivati pri ljudeh (prim. Prg 8,31). Toda mi si raje ustvarjamo svoje bogove, namesto da bi se odprli živemu Bogu, ki se hoče roditi v nas, kakor Bog Oče v večnosti rojeva Sina - Besedo. Kaj o tem pravi Mojster Eckhart? 

Nemški teolog, pastor in mislec je v času nacizma globoko vero združil z radikalno etično odgovornostjo. Tudi danes se soočamo z vprašanji moralnega poguma, politične odgovornosti in nevarnosti tihega prilagajanja, zato ostaja Bonhoefferjev glas presenetljivo aktualen.

V predvolilni kolektivni psihozi poslušamo obljube, programe in slogane. Ali ne bi raje ustvarili tišine, iz katere bi vzniknil spoštljiv pogovor o tem, kaj nas kot skupnost drži skupaj.

Kristjani pogosto govorimo, da je Kristus prišel za vse, hkrati pa živimo tako, kot da bi prišel samo za nas. Sprašujemo se, od kod ta razcepljenost.

Post najpogosteje povezujemo z odpovedjo hrani, užitkom in razvadam. Toda ali je post res samo to? V tokratnem razmisleku poskušamo vstopiti v globino tega, kar imenujemo post in pokora. 

Običajno si odrešenje predstavljamo skladno z našimi človeškimi predstavami, ki so omejene in zaznamovane z našo sebičnostjo. Zato razmišljamo, kakšnega Boga nam prikaže apostol Pavel v Pismu Rimljanom.

Danes mrgoli različnih sekt, kultov in skupin, ki trdijo, da imajo ključ do skrivnega spoznanja. Predstavili bomo Ireneja Lyonskega, ki si je že v 2. stoletju soočil s skrivnimi nauki gnostikov. 

Vsak se slej ko prej sreča z bolečino in trpljenjem, ki nas lahko privedeta na rob samouničenja. Kaj nam o tem govori srednjeveški dominikanski redovnik in krščanski mistik Mojster Eckhart?

Tako v Sloveniji kot v svetu smo priča hudim razkolom in nenehnim sporom. Sprašujemo se, ali lahko drugega slišimo v njegovi edinstvenosti in kako to vzvratno vpliva na nas. Kaj nam o tem govori krščansko izročilo?   

Cerkveni oče Origen iz 3. stoletja ob nenehnem prebiranju, molitvi in prevajanju Svetega pisma zasnuje izvirno "trojno" branje, ki bo spremenilo naš odnos do te knjige knjig.  Erratum: V prispevku je pomotoma rečeno, da je Kanaan podoba raztresenosti, medtem ko je pravilno prav nasprotno: Kanaan predstavlja mir in predanost. 

Ali lahko postanemo bolj to, kar smo, prav takrat, ko nismo več samo osredinjeni nase? In kaj to pomeni za naše odnose, svobodo in smisel življenja? Krščanska vera tu ne ponuja pobega iz človeškosti, ampak njeno poglobitev.

Običajno se zapiramo v krog ljudi, ki mislijo enako. To nam daje občutek varnosti. Ali lahko vzpostavimo pristen stik s tistimi, ki so drugačnih nazorov, ne da bi pri tem izgubili lastno identiteto?  

Vsi hrepenimo po odnosu, ki lahko zdrži preizkušnje in padce. Kaj drži pare skupaj tudi takrat, ko se zdi, da se vse okoli nas podira?

Razmišljamo o tem, da strah pred tišino kaže na pomanjkanje osebne in pričevanjske vere. 

Po eni strani stremimo k temu, da bi vse pojasnili, vse razumeli in vse razložili. Po drugi strani pa izkušamo, da je naše življenje polno čudežev. Sprašujemo se, kaj nam preprečuje, da bi jih videli.

Razmišljamo o razliki med moralnim zgledom in mistično navzočnostjo, ki preobraža življenje.

Danes častimo vse mogoče: od hišnih ljubljenčkov do športnikov, filmskih zvezdnikov in glasbenih izvajalcev. Sprašujemo se, kdo more potešiti naše najgloblje hrepenenje.

Evtanazija je fenomen sodobne zahodnoevropske družbe. O njej razmišljamo v luči širših kulturnih in antropoloških dejavnikov. 

Hiponski škof govori o dveh vrstah strahu: prvi nas odvrača od hudega in tako pripravlja pot ljubezni, drugi pa temelji na hrepenenju, da se Bog ne bi oddaljil od nas.

Razmišljamo o Kromaciju Oglejskem, ki je kot škof vernikom oznanjal skrivnosti krščanske vere. Njegova razlaga nekega odlomka iz Matejevega evangelija nas preseneča.  

V naš odnos z Bogom se pogosto prikrade tržna logika. Kakšna naj bo moja molitev, da ne bom iskal samo sebe v Bogu, ampak da bo Bog zaživel v meni na svoj lasten način.  

Meditacijo pogosto dojemamo kot umik iz vsakdanjih opravil in obveznosti, da bi si "napolnili" baterije. Sprašujemo se, v čem se molitev razlikuje od meditativnih praks in tehnik sproščanja.     

Eden najpogostejših predsodkov neverujočih o kristjanih je, da ne mislijo s svojo glavo, ampak se zgolj podrejajo višji avtoriteti. Sprašujemo se, ali drži.

V luči evangelija se sleherna uporaba sile kaže kot globoko problematična. Temeljno vprašanje je v Božjem in človeškem pogledu na odrešenje. 

Slovenska beseda strahospoštovanje razkriva dva momenta religiozne izkušnje: strah ali grozo pred skrivnostjo Boga, hkrati pa neustavljivo privlačnost in osuplost nad njegovo navzočnostjo.

V odločitvah se na edinstven in nepreklicen način uresničuje naša svoboda. Nekatere odločitve so manj pomembne, medtem ko so druge usodne. Sprašujemo se, kaj nas vodi pri odločanju.

Naša doba je zaznamovana z odsotnostjo skrivnosti. Na vse imamo odgovor. In če ga nimamo, ga ustvarimo. Kam vodi popolna razkritost vsega? In ali nam morda prav skrivnost razkriva najglobljo resnico o nas samih?

S sodobno tehnologijo je človek sposoben obdelati ogromne količine podatkov. Vendar se zdi, da gre tu za reproduciranje že znanega. V čem bo v prihodnje človekova izvirnost?

Na podlagi simptomov, značilnih za depresijo, poskušamo ugotoviti nekatere podobnosti in pomembne razlike med to duševno motnjo in duhovnim fenomenom temne noči.

Duševne motnje in bolezni so v sodobni družbi vse bolj razširjene. Ena izmed najpogostejših je depresija. Za kaj gre pri tej duševni motnji in kako se razlikuje od duhovnega fenomena temne noči?

Nadaljujemo z razmišljanjem o temni noči duše. Na podlagi spisov duhovnih avtorjev bomo orisali razliko med temno nočjo čutov in temno nočjo duha.

Ljudje se občasno znajdemo v preizkušnjah in okoliščinah, ko se smer našega življenja zamegli in dosedanja gotovost izgubi. Duhovni avtorji govorijo o temni noči duše. Zato nas bo v tej in naslednjih epizodah zanimalo, kaj je temna noč in ali obstajajo vzporednice med tem duhovnim fenomenom in duševnimi stanji, kot so anksioznost, tesnoba, depresija, izgorelost itn.

Nadaljujemo z razmišljanjem o kontemplaciji. Zanimalo nas bo, za kakšno vrsto molitve gre in kaj je vsebina kontemplacije.

Razmišljamo o kontemplaciji in jo poskušamo v glavnih potezah opisati. Primere smo vzeli in besedil Janeza od Križa in Terezije Avilske.

Kristjani pogosto vpliv hudega duha bodisi podcenjujemo bodisi precenjujemo, tj. da ga vidimo povsod. Kaj o tem pravijo duhovni učitelji?

Na podlagi izkušnje sv. Ignacija Lojolskega poskušamo osvetliti etape ali stopnje duhovne poti, ki se na različne načine kažejo pri vsakem človeku.

Sprašujemo se, kako lahko v molitvi razlikujemo med mislimi, ki prihajajo iz območja našega lastnega jaza, in nagovori Božjega duha.

Kristjani pogosto ne razumemo niti ne znamo ubesediti tega, kar se nam dogaja v molitvi. Ali ni to pogoj, da bi vero prepričljivo posredovali drugim?

Zdi se, da se je krščanstvo na vseh področjih življenja zlilo s svetom. Sprašujemo se, v čem je identiteta kristjana.

Zdi se, da tudi feminizem ni uspel doseči enakosti med moškim in žensko? Ali je ta sploh mogoča? In če je - kako?

Razmišljamo o kratkem filmu „Mož, ki ni mogel molčati“, nominiranem za oskarja. Kako nas ta zgodba nagovarja na naši poti iskanja smisla?

Razmišljamo o prihodnosti veroučne pastorale: "Lahko se naučimo verskih resnic, obrazcev in molitev, a vere, ki je odnos z Bogom, se tako naučiti ne moremo" (Aleksander Koren).

Svetniki in krščanski mistiki na različne načine opisujejo temeljno izkušnjo srečanja s Kristusom. Za kakšno izkušnjo gre in ali je ta dostopna vsakemu verujočemu človeku?

Kaj lahko povemo o začetku vesolja? Ali se je vse začelo z evolucijo, z velikim pokom? Sveto pismo govori drugače.

Prihodnost Cerkve bo odvisna tudi od tega, ali bo prepoznala mistično razsežnost duhovnega življenja.

Vsak človek hrepeni po miru. Sprašujemo se, kje je izvir pravega miru, ki ga nič ne more omajati.

Razmišljamo, kako se bo katoliška Cerkev spremenila v naslednjih desetletjih.