Prvaki tedna

Pred tremi tedni je letošnji zmagovalni kres zagorel za roman Kresničevje Ajde Bračič. Pred štirimi leti je kritike in bralce navdušila njena zbirka kratkih zgodb Leteči ljudje, za katero je prejela nagrado kritiško sito. Ker je po izobrazbi arhitektka, se postavlja vprašanje, ali zgodbo načrtuje kot zgradbo - s statiko, temelji in tlorisom - ali pa proces pisanja poteka povsem neodvisno in predvsem bolj svobodno. Mladost je preživela v veliki hiši na robu gozda. Gozd je še vedno njen pomemben bivalni in dogajalni prostor. Odmik od družbe je lahko izjemno dobra metoda za pridobivanje jasnega pogleda nanjo, je prepričana. Kot arhitektka vodi stičišče za prenovo in trajnostno bivanje Kajža. V nagrajenem romanesknem prvencu preizprašuje tudi človekov odnos do okolja in ambivalenten odnos do okoljskih kriz. Zakaj ima do t. i. new agea kritično zadržan odnos? Zakaj je krivda po njenem mnenju eden najbolj neproduktivnih občutkov, ki smo jih ljudje zmožni čutiti? Letošnja prejemnica nagrade Kresnik Ajda Bračič je gostja tokratne epizode Prvakov tedna.

Na pogovor v Prvake tedna prihaja gost, za katerim je izjemno delaven in slovesen teden. Minuli torek so na gala prireditvi Poletna noč njegove največje brezčasne uspešnice ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija zapeli drugi pevci in pevke. V soboto zvečer je na jubilejnih 45. Melodijah morja in sonca predstavil skladbo Naj morje naju ljubi, ob tem pa prejel še nagrado za življenjsko delo – nagrado MMS Legenda. Besedo legenda velja v njegovi družbi uporabljati previdno, saj pravi: »Bodi legenda, ko te več ni, ne pa živa legenda.« Dodajmo nekaj osupljivih podatkov: do zdaj je odpel približno 10.000 koncertov doma in po svetu, izdal več kot 45 samostojnih albumov, posnel okoli 45 albumov z New Swing Quartetom in več kot 30 albumov z Alpskim kvintetom. Kot skladatelj, aranžer, producent in izvajalec je sodeloval pri več kot 5.000 skladbah. Nastopil je z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki, kot so Bobby McFerrin, Mercer Ellington in B. B. King. Pri trinajstih letih je zmagal na festivalu za mlade pevce v San Remu. Star komaj petnajst let je že prepeval »30 let«, stal na peronu in čakal, da vlak pripelje njo, dekle črnih las – ter zmagal na Slovenski popevki. Slavni Beatle, sir Paul McCartney, mu je dal bianko menico, da lahko naredi priredbo katere koli izmed njegovih skladb. Ob tem je velik občudovalec Elvisa Presleyja. V začetku leta je dopolnil okroglih 70 let. Bolj kot oziranje v preteklost mu je pri srcu pogled v prihodnost. Pripravlja projekt Rapsodija devet, z nastopi predstavlja še projekt Zlati portret, za jesen pa načrtuje trojni koncertni večer. V življenju sledi načelu: »Če se pretvarjaš, da si nekaj, kar nisi, iz tega ne bo nič.« Gospod Oto Pestner.

Če bi imeli na voljo le nekaj besed za predstavitev gostje tokratne epizode Prvakov tedna, bi dejali, da je vse njeno življenje prepleteno z glasbo. Njen dedek je nastopil na prvi ediciji Jazz festivala Ljubljana, ki je takrat potekal na Bledu, ona je dobrih šest desetletji pozneje umetniška vodja festivala jazza z eno najdaljših tradicij v Evropi. Po izobrazbi je diplomirana kulturologinja. Več kot dve desetletji je bila novinarka kulturne redakcije časnika Delo, poznamo jo kot izvrstno glasbeno publicistko. Leta 2014 se je kot scenaristka in režiserka podpisala pod kratki film Čas za improvizacijo, ki pripoveduje zgodbe mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Filmsko ustvarjanje postane manj presenetljiv podatek v njenem življenjepisu, le spomnimo, da je novinarsko poleg glasbe pisala tudi o filmu in med drugim spremljala festivale od Berlina do Benetk, od Cannesa do Sarajeva. Prepričana je, da je kultura zavezana, da se odziva na družbena dogajanja. Zadnji dve leti je je vodja programa jazza in glasb sveta ter pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. Kljub temu, da je zdaj v drugačni službi, na svet še vedno gleda skozi oči novinarke, saj je prepričana, da novinarstvo ni samo služba, ampak je poklicanost. Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? Kako je živeti z glasbo, ki ti poboža dušo in te boksne v želodec? Od 1. do 4. julija bo že 67. potekal Jazz festival Ljubljana,. Dva dni prej se je v Prvakih tedna uglasila Tina Lešničar, umetniška vodja festivala.

Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.

Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Na srečo je ostal zapisan in predan glasbi. Lani junija je bila glasbena prireditev Poletna noč, ki jo navdihuje tradicija slovenske popevke, posvečena ustvarjalnemu opusu Janeza Bončine Benča. Gost ene izmed lanskih septembrskih epizod Prvakov tedna je bil Miha Lampreht. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitični redakciji. Osem let pozneje odide za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najbolj intenzivnega novinarskega stresnega testa. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Lani je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko politična visokooktanska kriminalka. Miha Lampreht je po osnovni izobrazbi pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent.

Na državni praznik – dan Primoža Trubarja – bomo v Prvakih tedna spoznavali sodobne slovenske literarne tokove. Nina Dragičević je doktorica sociologije, pesnica, pisateljica, esejistka in skladateljica. Leta 2014 je izdala prvenec – pesniško zbirko Kdo ima druge skrbi. Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Njena pesniška zbirka Ljubav reče greva je prejela Župančičevo nagrado. Za intrigantno študijo, ki je tudi njena doktorska disertacija, z naslovom Kako zveni oblast? je prejela svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke. Kako zvenijo razmerja moči v slovenski sodobni družbi? Ali znamo ozaveščeno poslušati? Zakaj je nujno, da se ljudje aktiviramo in povezujemo v politične skupnosti? Doktorica Nina Dragičević je nedavno prejela Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta. Žirijo je prepričala s hibridno zbirko Nemogoče, v kateri odpre premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. To je povod; vzroki za gostovanje Nine Dragičević v Prvakih tedna pa so veliko globlji.

Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da si bo na pragu letošnjega poletnega solsticija Borštnikov prstan nadel gledališki igralec Aleš Valič. Z igro se je prvič srečal v Pionirskem domu, ko je obiskoval gledališki in lutkarski krožek. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da je po koncu gimnazije izbiri igralskega poklica edino alternativo predstavljal vpis na igralsko akademijo. Poklicno pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Desetletje in pol je bil član in prvak ljubljanske Drame. Izvrstne igralske kreacije je ustvaril tudi na odru mariborske Drame. Na odrskih deskah tako rekoč vseh slovenskih gledaliških hiš je ustvaril več kot 160 vlog, tem pa je dodal še več kot 40 nastopov v filmih in televizijskih dramah. Ob objavi novice, da bo prejel Borštnikov prstan je v prvem odzivu dejal, da ima srečo, da nikoli ni izgubil veselja do igre. Izjemno delo je opravil tudi v snemalnih studiih nacionalnega radia. Če v iskalnik mediateke naše radijske hiše vpišemo njegovo ime, dobimo nekaj sto zadetkov. Radijske igre za odrasle in otroke, pravljice, interpretacija poezije in proze ustvarjene v svobodi radijske breztelesnosti in z enim najlepših radiofonskih glasov, kar jih premore naš prostor. Pravi, da nenehno išče smisel življenja in včasih se mu zdi, da je zelo blizu. Blizu nam je tudi v ponedeljkovem jutru na Prvem, saj je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je zgodovinar in umetnostni zgodovinar, ki je sprva želel postati dramski igralec. Šest let je stal za katedrom srednje elektrotehniške šole na Vegovi v Ljubljani. Je eden najbolj prepoznavnih obrazov sodobnega slovenskega sindikalizma. Okroglih 30 let je na strani interesov dela v spopadanju z neoliberalnimi tendencami, ki dajejo prednost interesom kapitala. Prepričan je, da je raven socialne države ena od strateških prednosti življenja v Sloveniji. Zakaj ga jezi besedna zveza socialna kapica in na kaj pomisli ob poimenovanju vitka država? Na aprilskem kongresu je bil ponovno izvoljen za predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja, tam so sprejeli tudi resolucijo za socialno in solidarno Slovenijo. Sindikati so prepričani, da intervencijski zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj, zato so na okopih še pred imenovanjem nove vlade. V Prvakih tedna gostimo predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja in državnega svetnika Branimirja Štruklja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil rojen v učiteljski družini. Že od malih nog mu je blizu zborna slovenska pisana in govorjena beseda. Ne preseneča, da se je fant iz Bohinja navdušil nad hribi. Na pragu polnoletnosti je odšel med alpiniste, drugi pol njegovih športnih aktivnosti je predstavljal nogomet. Najprej je študiral ekonomijo, nato je diplomiral še iz novinarstva. Poslušalci nacionalnega radia že 37 let poznajo njegov novinarski glas in izraz. Poročal je o prvih svobodnih volitvah na Madžarskem in Poljskem, o revoluciji na Češkoslovaškem, o padcu berlinskega zidu. Spremljal je jugoslovanska vojna bojišča v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Desetletje njegove novinarske poti predstavlja delo dopisnika v tujini. Štiri leta je bil dopisnik v Beogradu, šest let v ZDA. Tam je bil, ko se je zgodil 11. september. Kako je dobil intervju z ameriškim predsednikom Georgem Bushem, zakaj je zavrnil pogovor s filmskim zvezdnikom Tomom Cruisom? Slovenski bralci ga poznajo kot publicista, ki je na osnovi temeljitega, preiskovalnega novinarstva napisal vrsto odmevnih knjig. Z Blažem Zgago sta ustvarila trilogijo V imenu države, ki govori o trgovini z orožjem v obdobju slovenske osamosvojitve. Pisal je o »prevarani Sloveniji«, v zadnjem času dviguje prah njegovo delo Vsega hudega me brani, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Pravi, da je še marsikaj ostalo neizrečenega in da bo še o marsičem treba pisati. Sredi prejšnjega tedna se je upokojil, na prvi dan novega tedna je gost Prvakov tedna. Matej Šurc.

Za gosta tokratne epizode Prvakov tedna je najljubši citat iz Vojne zvezd: » Look, I am your father.« (Glej, jaz sem tvoj oče). In fotr jih bo kmalu imel 50. Splošno znano je, da je pri 17-tih pustil šolo in košarko ter se posvetil ohlapno rečeno elektronski glasbi. Ko je dobil prvi pravi »sempler«, ga ni bilo več na spregled. Učil se je in raziskoval. Zase pravi, da ni bil super talent in da je vse prigaral z vztrajnostjo. Velja za »fotra« slovenske tehno scene. In še veliko več. Leta 2014 je prejel prestižno nagrado International Dance Music Award v kategoriji najboljši techno/tech house DJ. Od kluba K4 do Ambasade Gavioli, od ljubljanske Šiške do najbolj prestižnih svetovnih odrov elektronske glasbe. Že desetletja ostaja zaželen na najprestižnejših svetovnih festivalih, njegovi samostojni seti so praviloma razprodani. Ustvaril je remixe za številne svetovne in domače zvezde. Le kdo se ne spomni njegovih dobrodelnih Žurov z razlogom? Je eden najbolj uspešnih slovenskih glasbenih ambasadorjev v svetu. Preseneti z izjavo, da vrti glasbo v prvi vrsti za sebe, in ne da bi ugajal drugim. Hkrati pa pove, da včasih uživa tudi v tišini. Kljub temu, da je doma na vseh celinah sveta, je raje na kolesu kot na letalu O upokojitvi ne razmišlja, ob prelomnici skupaj s soborci in imenitnimi gosti pripravlja glasbeno poslastico leta pri nas. Le nekaj dni pred vstopom v klub 50, je gost Prvakov tedna. Ampak brez skrbi- petdeseta bodo zanj zgolj nova trideseta. V jutru na Prvem je z nami DJ, avtor, producent, soustanovitelj več založb Uroš Umek- DJ Umek.

Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.

Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način? Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar.

Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nosilec druge najpomembnejše funkcije v Republiki Sloveniji, ki se od poznega popoldneva minulega petka najraje predstavi kot prvi med enakimi. Policist in magister managementa, eden najbolj kontroverznih obrazov novejše slovenske politike, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Predsednik najmanjše stranke novega sklica Državnega zbora, ki je bil nekoč kratek čas politični sopotnik Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Suverenist, ki bi Slovenijo odpeljal iz Evropske unije, zveze NATO in Svetovne zdravstvene organizacije. Politik, ki je notarsko overil izjavo, da ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo. Graditelj, ki je prepričan, da je gradbeni material bolj porabiti za mostove kot zidove. Po izvolitvi so ob čestitkah prišli tudi pomisleki, ali je moralno primeren za ugledno državniško funkcijo. Razlog za kritično privzdigovanje obrvi je pravnomočna obsodba zaradi zavarovalniške prevare. Nekatere nejasnosti okoli dogodkov, ko je še služboval v slovenski policiji, pojasnjuje z nagradno premestitvijo in rumovimi kroglicami. Ljubitelj teka in pohodništva, ki je predsednik Zveze vaterpolskih društev Slovenije. Gost Prvakov tedna je novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanovič.

» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.

Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.

Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.

Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.

Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti. Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil narojen v novinarsko okolje, zato ni čudno, bi marsikdo rekel, da se je odločil za študij novinarstva. Sam pravi, da je bilo zanj najpomembnejše obdobje izobraževanja obiskovanje Gimnazije Poljane. Profesorica francoščine ga je po eni strani naučila, da je z vztrajnostjo mogoče premagati tudi na videz nepremostljive ovire, po drugi strani ga je navdušila za učenje tujih jezikov. Zanimanje za jezike je prinesel že od doma, saj je bila v njihovi družini zaradi babice nemščina drugi jezik. Tej so sledile: že omenjena francoščina, angleščina, italijanščina, španščina, katalonščina, hrvaščina, srbščina, črnogorščina, bošnjaščino ….. Okroglo desetletje je v navezi s Tomažem Cerkovnikom navduševal gledalce nacionalne televizije s komentiranjem prenosov alpskega smučanja. Nato se je osredotočil na nogometne zelenice, pet let je bil urednik športnega programa na Televiziji Slovenija. Sledilo je desetletje in pol vodenja večerne informativne oddaje Odmevi. Pred tednom dni se je poslovil od Odmevov, zdaj je pred njim novi izziv- oddaja, ki ima v naslovu njegov priimek, tako da bodo gledalci že vnaprej vedeli, kaj lahko pričakujejo. Pravi, da rad ve in razume, kako stvari delujejo. Zato je razstavil že precej naprav in aparatur ter jih nato po navadi tudi uspešno sestavil nazaj. Zmore preteči maraton, nato vam bo z veseljem postregel z lastnoročno pripravljeno limonovo torto. Še bolj bo vesel, če mu boste, ko pride na obisk, postregli s solnograškimi žličniki. Skrbi ga za mlajše in še nerojene generacije, preprosto za to, ker je ta svet nor. To nedeljo bo obrnil nov list v svoji novinarski in voditeljski karieri. Še pred premierno epizodo- v naslednjih 45 minutah debata z Igorjem E. Bergantom v Prvakih tedna.

Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.

Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.

Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.

Kot otrok si je želel postati zdravnik, v sedmem razredu osnovne šole pa nekoliko spremenil karierne cilje, namreč medicino je zamenjal za teologijo. Marsikdo bi rekel, da gre za velik obrat, a sam pravi, da je ostal pri izbiri poklica, s katerim je blizu ljudem. Odraščal je tako rekoč v župnišču, spominja se, da dan ko je njegov oče duhovniško obleko zamenjal za škofovsko opravo, v njihova življenja ni prinesel velike spremembe. Gimnazijo je obiskoval na Slovaškem, teologijo je študirali v Bratislavi in na Dunaju, doktoriral je v Ljubljani. Pripravništvo je opravil pri svojem očetu v Moravskih toplicah. Upošteval je njegov nasvet, da bo moral iti svojo pot. Postal je vojaški kaplan, nato služboval kot duhovnik v Trstu, po vrnitvi v Slovenijo skrbi za duhovno oskrbo v policiji. Poleg tega vodi tudi evangeličansko cerkveno občino v Ljubljani. Izkustveno ugotavlja, da pridiga ne sme biti daljša od dvanajstih oziroma največ petnajstih minut, in tudi, da Chat GPT ne napiše dobre pridige. Pravi, da bo Cerkev morala prenoviti jezik s katerim nagovarja vernike. Je oče dveh odraščajočih otrok, reformacijsko izročilo ter osebnosti, kot so Dalmatin, Küzmič in Trubar, označuje kot živo dediščino. Znamenite besede slednjega "Stati inu obstati" so tudi njegov kažipot. Junija je bil izvoljen, pred tednom dni pa umeščen kot novi škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji. Ob začetku šestletnega mandata je bil gost oddaje Prvaki tedna dr. Aleksander Erniša.

Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.

Slovenski atleti so letos skupaj zbrali devet medalj. Reprezentanca se je na ekipnem evropskem prvenstvu uvrstila med 16 najboljših v Evropi. Skok ob palici je ta čas ena izmed slovenskih paradnih in hkrati ena najbolj kompleksnih atletskih disciplin. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je na evropskem in svetovnem odru skoka ob palici že okrogli dve desetletji. V tem času je na tekmovanjih na prostem in dvoranskih prvenstvih osvojila kopico odličji, nanizala celo vrsto izjemnih uvrstitev in slovenski državni rekord postavila na evropski nivo. Tina Šutej pooseblja olimpijski slogan: : Hitreje, višje, močneje. K temu moramo dodati še vztrajnost, saj so se v njeni športni karieri pojavile tudi krize, poškodbe, tekmovalna smola, nehvaležna četrta mesta. Pomenljiv je podatek, da je vse članske medalje dosegla po dopolnjenem tridesetem letu. Diplomirana biologinja ne razmišlja o koncu kariere, čeprav tudi o olimpijskih igrah čez dve leti govori previdno. Letos je osvojila tri medalje na treh največjih tekmovanjih leta 2025. Srebrna je bila na evropskem in svetovnem dvoranskem prvenstvu, uspeh kariere pa je doživela na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu, kjer je osvojila bron. Razglašena je bila za najboljšo atletinjo na Balkanu, uvrščena je bila med finalistke izbora za najboljšo evropsko atletinjo leta. Sredi prejšnjega tedna je petič postala najboljša atletinja Slovenije, nekaj dni pozneje z nami v Prvakih tedna.

V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.

10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat

Minuli teden je bilo na mariborskem baletnem odru zelo slovesno, saj so obeležili dve pomembni obletnici: 20 let je minilo od premiere predstave Radio and Juliet in 10 let od baleta Peer Gynt. To je povod, da v tokratni epizodi Prvakov tedna gostimo svetovno priznanega koreografa in umetniškega vodjo Baleta SNG Maribor, Edwarda Cluga, ki se je podpisal pod obe predstavi. Edward zase pravi, da je romunski plesalec in slovenski koreograf. Kot otrok je treniral smučanje, nato je izkusil surovo življenje v baletnem internatu v Romuniji. Ko se je osamosvojila Slovenija, je Edward postal Mariborčan. Pravi, da je Maribor prostor, ki ga potrebuje, da je lahko on. Ker so ga utesnjevale meje klasičnega baleta, je meje sodobnega baleta zarisal na novo. Deluje globalno od milanske La Scale do moskovskega Boljšoj teatra, od Dunaja, prek Zuricha do Dortmunda. Kljub temu, da so začele prihajati ponudbe za službe iz najbolj uglednih baletnih hiš sveta, ostaja zvest Mariboru. Poznavalci pravijo, da je eden redkih koreografov, ki še pripoveduje zgodbe. Mnogi Slovenci so ga podrobneje spoznali predlani ob ogledu ganljivega dokumentarnega filma z naslovom Uživajte, oder je vaš. Pravi, da vedno sanja v skladu z zmožnostmi in mogoče en korak naprej… Minuli vikend, v petek in soboto, je Edward Clug tudi sam zaplesal pred mariborskim občinstvom. Zdaj je v našem mariborskem studiu pred mikrofonom oddaje Prvaki tedna.

Avdiofestival je srečanje besede, radia, sodobnega avdia, tistih, ki ga ustvarjajo, in onih, ki ga imajo radi. Na dan njegove četrte izvedbe smo v Prvakih tedna gostili novinarja in vodjo letošnje izdaje Avdiofesivala Nejca Jemca.

Bila je nedelja, 20. oktober, pisalo se je leto 2013 in Metina lista je postregla s prvo skodelico metinega čaja. Glavna in odgovorna urednica ter ustanoviteljica Metine liste Nataša Briški je v šesto epizodo kot gosta povabila Aljaža Pengova Bitenca, v sedmi je bil že njen sovoditelj. Nedavno sta Nataša in Aljaž objavila že 300-to epizodo podkasta Metin čaj, a to je le ena ustvarjalna dimenzija Metine liste, ki je okolju prijazna spletna postaja za ljudi širokih pogledov in aktivnega duha. Nataša Briški, novinarka, politologinja, svetovalka za strateško komuniciranje, športna poročevalka, nekdanja dopisnica POP Tv v ZDA, ambasadorka destinacije Kočevsko, šepetalka medvedom in dekle, ki zmore s smučmi na severni tečaj. Aljaž Pengov Bitenc, politični analitik, eden prvih slovenskih blogerjev, podkaster, odgovorni urednik Radia Kaos, radijski voditelj, ki se enako dobro znajde v slovenskih ali luksemburških studiih in borec za pravice mačk. Nataša Briški in Aljaž Pengov Bitenc gosta tokratne epizode Prvakov tedna.

Gostji ene izmed avgustovskih epizod Prvakov tedna sta bili aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in zgodovinarka doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za Palestino. Gostja epizode Prvakov tedna pred Dnevom državnosti je bila predsednica Državnega zbora magistrica Urška Klakočar Zupančič. Konec maja se je v Prvakih tedna oglasila novinarka in televizijska voditeljica Erika Žnidaršič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent. Če k temu dodamo še njegovo strastno zanimanje za mednarodno politiko, je jasno, zakaj je tretjo vejo oblasti zamenjal za četrto. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitičnem uredništvu. Osem let pozneje je odšel za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najintenzivnejšega novinarskega stresnega testa. Iz Jugoslavije je odšel v Sovjetsko zvezo, po sedmih letih se je iz Ruske federacije vrnil v samostojno Slovenijo. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Pred dvema letoma je izdal izvrstno analizo z naslovom Kratka zgodovina vojne v Ukrajini: leto zamujenih priložnosti. Letos je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko-politična visokooktanska kriminalka. Alpinist, kolesar, asket, ki tudi po upokojitvi ostaja dejaven, in eden najboljših poznavalcev dogajanja na prostoru med Kaliningradom in Vladivostokom. Ali se bo svet sploh še kdaj izvil iz primeža prekrivajočih se kriz? Gost Prvakov tedna je Miha Lampreht.13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je gledališka, televizijska in filmska igralka, ki je že kot osnovnošolka prihajala v našo hišo, ki se je takrat imenovala Radio Ljubljana. Nastopala je v radijskih igrah in pravljicah za otroke. Z gledališčem se je začela spogledovati v srednji šoli, ko je obiskovala Dramsko šolo Barice Blenkuš. Kljub temu je sprva želela študirati psihologijo, nato pa odšla na sprejemne izpite na AGRFT, ne da bi to komurkoli povedala. Po diplomi je dobra tri leta nastopala v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kar je bila hkrati vrnitev h koreninam, saj je bil njen dedek iz Nabrežine pri Trstu. V začetku tisočletja je postala članica Prešernovega gledališča Kranj, je petkratna žlahtna komedijantka, prejemnica nagrade Prešernovega sklada in Borštnikove nagrade za igro. Za vlogo v predstavi Gospodarji neumnosti si je pred nekaj dnevi prislužila letošnjo nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev pretekle sezone. Njena gledališko pevska predstava o Edith Piaf na odru živi že 20 let. Poznamo jo iz številnih televizijskih nadaljevank: Lepo je biti sosed, mame, Skrito v raju. A kljub temu ostaja njena prva izbira gledališče, saj kot pravi, nekaterih stvari na odru ne moreš narediti, če tega ne dobiš od gledalcev. Z nami v Prvakih tedna Vesna Pernarčič.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je izvrsten novinar, ki bo prihodnje leto obeležil 30 let svojega medijskega delovanja in ustvarjanja. Novinarsko pot je začel pri prvi črki abecede, dobesedno, saj je veščine novinarske obrti začel spoznavati na slovenski komercialni televiziji, ki si je ime nadela po črki a. Po komercialki je prišla nacionalna televizija, kjer je delal kot novinar v informativnem programu in v zunanjepolitični redakciji, vodil je poročila, tv dnevnik in Tarčo. Leta 2005 mu je uspelo v drugem poskusu, izbran je bil za dopisnika RTV Slovenija v Berlinu. Po devetih letih se je vrnil domov, a ne za dolgo, saj je z družino že v začetku leta 2016 spet pakiral kovčke in polnil škatle. Odšli so v Beograd, delokrog njegovega dopisniškega mesta se je raztezal od Beograda do Banja Luke, od Sarajeva do Sofije, od Tirane do Bukarešte, od Prištine do Grčije. Te dni se je po skoraj desetih letih poslovil od srbske prestolnice, na družbenem omrežju X je ob slovesu kot ljubitelj Štoparskega vodnika po galaksiji zapisal tudi stavek: »Hvala za vse ribe.« Kako je hoditi v službo, ki se nikoli ne konča in pri kateri nikoli ne veš, kdaj se bo začela. Ali imata Berlin in Beograd skupnega še kaj drugega, razen prvih dveh črk v svojih imenih? Ali je Srbija ob koncu njegovega dopisniškega mandata res bolj oddaljena od EU, kot je bila ob njegovem prihodu? Kakšna bo prihodnost regije v kateri se prepletajo številni interesi svetovnih velesil? Ali je z vrnitvijo v Ljubljano njegovo dopisniško poslanstvo končano? Ali pa gre zgolj za postanek pred novim dopisniškim poglavjem? Prvi dan po prihodu iz Beograda je gost Prvakov tedna Boštjan Anžin.

Košarkarska legenda, virtuoz pod koši in ikona slovenskega športa. Mednarodna košarkarska zveza ga je leta 2007 uvrstila med prvo dvanajsterico igralcev, ki so jih sprejeli v Hišo slavnih. V dresu jugoslovanske reprezentance je odigral 209 tekem in z njo postal svetovni prvak v Ljubljani, srebrn na OI v Mehiki, še dvakrat srebrn na SP ter trikrat drugi na evropskih prvenstvih. Leta 1967 je bil proglašen za najboljšega športnika Jugoslavije. Čeprav je športno pot začel v Mariboru, je kot Štajerec na »začasnem delu v Ljubljani« z Olimpijo šestkrat postal jugoslovanski državni prvak. Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani so celo izdali malo ploščo, na kateri gledalci vzklikajo: Ivo, Ivo,…Tudi zaradi njega je po zmagi nad Američani v Tivoliju nastal ponarodeli šaljivo, zbadljivi vzklik: »Luna vaša, zlata naša!« Kot košarkarski trener je hitro spoznal, da to ni delo zanj, še hitreje se je odpovedal igranju klavirja, saj je z učenjem končal po prvi šolski uri. V zadnjih letih se je odpovedal tudi igranju taroka, še vedno pa spremlja košarko na klubski in reprezentančni ravni. Tudi zato, ker so po sinu v košarkarske copate stopili trije predstavniki tretje generacije košarkarske dinastije, ki traja že vse od leta 1949. Dva dneva pred začetkom 41. Evropskega prvenstva v košarki za fante je gost oddaje Prvaki tedna gospod Ivo Daneu.

Gost tokratne epizode Prvakov tedna je glasbenik, ki sebe označuje za najslabšega strojnega tehnika v državi. Čeprav je naredil križ čez študij agronomije, v besedilih svojih skladb pozornost posveča tudi okoljevarstvenim temam. Novodobni hipi, ki je prepričan, da nobena vojna ne more ničesar rešiti. Samouk na kitari, ki pravi, da je politično korekten rokenrol slaba novica. Ljubiteljski kuhar, ki je kuhinjo na kolesih zamenjal za vožnjo na dveh kolesih. V pripravah na svoj obsežnejši literarni prvenec, ki ga snuje že nekaj let, je napisal približno 500 kolumn na temo hrane. Ko so začeli prihajati dobri odzivi urednikov in bralcev, se je spomnil na svojo učiteljico, ki mu je pri slovenščini dajala dvojke. Mladi lev, ki občasno za vzor jemlje Janeza Bončino - Benča in redkobesednega Keitha Richardsa, Mlakarjevo Vandimo pa ocenjuje za primer enega najboljših besedil v slovenski popularni glasbi. Bil je organizator in voditelj prvega kongresa slovenskih glasbenikov. Vesel je, da so v zadnjih letih mladi glasbeniki prebili zid slovenskega glasbenega »establishmenta« starih prdcev. Ker je prepričan, da je ljubezen najmočnejša sila življenja, ne preseneča, da je ime njegove spremljevalne skupine posvečeno ljubezni. V drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja je s skupino Babewatch brhka dekleta vabil k potapljanju ladjic, leta 2025, zadnji četrtek v avgustu, bo na Festivalu Ljubljana nastopil z Big Bandom RTV Slovenija. Gost Prvakov tedna je Matevž Šalehar - Hamo.

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.

Doktor fizike, ki piše sonete. Navduševalec, ki pri ljudeh vzbuja radovednost. Pravi, da nas ne sme biti strah poskusiti novih stvari in da se ne smemo bati porazov. Hiša eksperimentov je njegova služba, hobi in način življenja. Čeprav domuje na eni najbolj živahnih ljubljanskih ulic, na Trubarjevi, se je Hiša eksperimentov pravzaprav rodila v San Franciscu. Njena vizija je zdrava demokracija, izrazita večina ljudi, ki kritično razmišlja in je aktivna. Doktor Miha Kos pravi, da se najbolj boji brezdelja. Zato če ne snuje novih fizikalnih in kemijskih poskusov, ali ne tke verzov, vrtnari, kolesari, ali pa pripravlja mehiške jedi. Doktor Miha Kos. Kulinarični vplivnež, ustvarjalec kulinaričnega bloga Kruh in vino, Mladinin kulinarični recenzent, radijski voditelj, pripovedovalec, pisec kuharskih knjig pripoveduje o spajanju muzike in kuhanja, o ocenjevanju slovenskih prehranjevalnih obratov in seveda tudi brez šport ne gre. Boštajn Napotnik Napo.

V oddaji Prvaki tedna gostimo sogovornice in sogovornike, ki na različnih področjih življenja, bivanja in ustvarjanja beležijo dosežke in presežke, ki jih dvigujejo nad povprečje običajnih smrtnikov. Kljub temu v naš studio ne prihajajo svetovni rekorderji kot po tekočem traku. Nasprotno, so prej izjema kot pravilo. Ko vrhunski športniki presežejo starostno mejo 30 let, se običajno postavi vprašanje, koliko časa bodo še vztrajali. V nasprotju s tem, je gostja tokratne epizode Prvakov tedna pri tridesetici šele stopila v svet športa, v katerem je v desetletju in pol, ki je sledilo, postala ultimativna številka ena na svetu. Če smo dosledni, moramo povedati, da je kajak na mirnih vodah zamenjala za mir in spokoj morskih globin. Alenka Artnik Burghardt je 10. julija letos na Long Islandu na Bahamih dosegla nov mejnik. Z enojno plavutjo se je potopila 123 metrov globoko in za meter popravila lastni rekord iz leta 2021. Izkustveno pove, da jo je življenje naučilo, da mora biti prisotna. In da se ne smemo oklepati preteklosti.« Še en njen citat se glasi: » V vodi sem lahko v celoti jaz.« Ali bo zlatim medaljam s svetovnih prvenstev, lahko dodala tudi olimpijsko odličje? Ali bo potapljanje na vdih postalo olimpijska disciplina? Zakaj je zavedanje o pomenu varovanja okolja in nevarnosti podnebnih sprememb tako močno prisotno ravno med športnimi potapljači? Kdaj si bomo lahko ogledali dokumentarec o svetovni rekorderki v potapljanju

Vsako leto na začetku poletja se v medijih in na družbenih omrežjih pojavijo bralna priporočila za dopustniške dni, ko se zdi, da so tudi manj zagreti bralci pripravljeni v prtljago vključiti knjigo. Izpod peresa gostje tokratne epizode Prvakov tedna sicer ne prihajajo lahkotne zgodbe, ki jih konzumiramo med etapami plažnega dremeža. Kljub temu za njene romane v slovenskih knjižnicah nastajajo čakalne vrste. Je tudi kolumnistka britanskega časnika The Guardian, ki ima vsaj tri ducate milijonov bralcev. Njena zbirka kratkih zgodb Razvezani iz leta 2017 je prejela nagrado za najboljši prvenec na slovenskem knjižnem sejmu. Tri leta pozneje je izšel njen prvi roman Mojstrovina. Drugi roman je naslovila Plima, po redosledu naravnih pojavov plimi sledi oseka, v njenem opusu pride za Plimo September. Roman, ki odpira bolečo temo nasilja v družini ji je pred mesecem dni prinesel čast prižiganja kresnega ognja na ljubljanskem Rožniku. Pravi, da živi za strukture in red, morda za to, ker je v mladosti igrala šah. Sebe opisuje z besedo snob, predvidevam, da to izhaja iz samoironije, ki je precej blizu. V portfelju njenega prostega časa najdemo pasji lajež in mačje predenje. Gostja Prvakov tedna je letošnja dobitnica nagrade kresnik, pisateljica in publicistka Ana Schnabl.

Če bi gosta tokratne epizode Prvakov tedna vprašali o krajih njegove mladosti, bi verjetno v odgovoru navedel Kungoto in otok Šolto. Ljudsko glasbo sta mu približala babica in dedek. Harmoniko je igral, ko je sploh še ni zmogel držati v rokah. Pozneje se je zaljubil v jazz, a še prej končal srednjo elektro šolo in dve leti delal na terenu kot električar. Nato je nadaljeval študijsko pot, diplomirali na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasba in na glasbeni akademiji, smer klavir. Sledila so glasbena izpopolnjevanja v Bergamu in New Yorku. Pred 20 leti je s skupino prijateljev, zanesenjakov prišel na zamisel, da bi popestrili glasbeno, kulturno in družabno dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Ustanovljeno je bilo društvo Arsana, istoimenski poletni festival je skoraj polnoleten. Letos od 14. junija do 7. septembra na 13 prizoriščih ponuja okoli 50 dogodkov. Gost Prvakov tedna je umetniški vodja ter direktor Festivala Arsana, Mladen Delin.

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.