Radijski misijon

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.

Radijci smo v jutru tihe nedelje molili rožni venec za blagoslov radijskega misijona.

Uvodno sveto mašo je v cerkvi na Žalah daroval Alek Zwitter, ki je poudaril, da Jezus ni hitra hrana. Hoja za njim prinaša preizkušnje in trpljenje, a tudi rodovitnost v življenju.

Ne bojte se, odprite svoja srca, odprite svoje družine, odprite svoje domove. In videli boste, da vas bo sad močno osrečil. Naj vas Gospod blagoslovi in vas Marija varuje. Hvala in molite zame!

Marjan Bunič je v zadnjem misijonskem večernem pogovoru gostil dva zakonska para: Marjeto in Milana Hrastar ter Ireno in Petra Šterbenk in misijonarja p. Marjana Čudna. Večerni pogovor se je dotaknil različnih duhovnosti v Cerkvi, različnosti moške in ženske narave pri tem in se še posebej ustavil ob marijanski pobožnosti.

»Duhoven je tisti, ki ljubi. Duhovnost je skrita v pristni, resnični ljubezni. Ljubezen se v glavi javlja kot modrost, v srcu kot lepota, v rokah kot dobrota … In če gojimo modrost, lepoto in dobroto, se duhovnost že prebuja. Če me kdo vpraša, kako naj najbolj izkusi duhovnost, mu svetujem dobra dela, ker preko dobrih del najbolj začutimo, kako se prebuja ljubezen in hkrati z njo duhovnost. Mnogo ljudi išče dokaze za Boga, Bog pa nam daje dokaze ljubezni, ki jih mnogokrat spregledamo … Duhovnost jih ne spregleda.«

V zahodni družbi večina moških in žensk doživljamo uničenost in utrujenost, zaradi manipulacije razvrednotenja odnosa moški ženska. Ženske so upravičeno večkrat jezne na moške, ker smo odpovedali na mnogih področjih. Če je ego glavni, je drugi lahko samo predmet, ki ga lahko nadzorujemo. To je negativna moška moč, ki ne zajema več iz sodelovanja in darovanja.

V sobotnem jutru smo se radijci zbrali v molitvi rožnega venca za uspeh radijskega misijona.

V sklepnem dejanju predzadnjega dne letošnjega Radijskega misijona smo se znova ustavili ob osrednji temi misijonskega petka, ob spoznanju, da so bolniki del telesa Cerkve. To ni bilo vprašanje, bila je trditev! Trditev, ki se je mnogi zavedajo in trdo delajo zanjo, tudi zato, da bi se vsi zavedali te resnice.

V osrednjem nagovoru petkovega misijonskega dne nas nagovarja bolniški duhovnik in lurški kaplan msgr. Miro Šlibar. Prek bogate duhovniške poti, ki jo je v treh desetletjih in več prehodil prav med bolniki, je pravi, da nas opogumlja v spoznanju "Bolniki so del Cerkve".

»Bolan človek je milost za ta čas, je resničen oltar, na katerem se daruje in pretaka tisto, kar je najbolj potrebno za ta naš trenutek: Zate si vzamem čas. Ob tebi sem.« Tako je v Drugem pogledu razmišljal br. Jože Smukavec.

V današnji misijonski Svetovalnici smo gostili bolniškega duhovnika in lurškega kaplana msgr. Mira Šlibarja. V luči glavne teme današnjega dne je razmišljal o bolnikih, ki so del telesa Cerkve. Začel je z mislijo, da moramo vedno znova razumeti kako drobni smo pred veličino Gospoda. Tudi prek pričevanj poslušalk smo spoznavali kako prav je biti blizu bolnim, kako se moramo truditi, da jim stojimo ob strani, jih razumemo in sprejemamo. Dotaknili smo se hospica, opravljanja duhovniške službe v bolnišnicah, strahu pred obiskom duhovnika ali prejemom zakramenta bolniškega maziljenja. Skozi mnoge odgovore se je zrcalila predvsem moč molitve in pomembnost bližine!

»Življenje prinaša tako velike četrtke, ko se ob mizi veselimo in darujemo, velike petke, ko je trpljenje našega vsakdana neznosno, velike sobote, ko vlada velika skrivnost in tudi praznina, ki se na večer spreobrne v eno samo veselje in nadaljuje v velikonočno jutro.« Vsi ti odtenki so odtenki našega življenja in so zaznamovali tudi nocojšnji misijonski pogovorni večer. V našem studiju so bili: br. Jožko Smukavec, današnji misijonar, s. Snežna Večko, uršulinka, biblicistka in prevajalka sv. pisma ter profesorica na Teološki fakulteti, biolog dr. Peter Skobrne, stalni diakon in mag. Boštjan Hari, avtor knjige o izpraševanju vesti.

"Vesela novica: Spoved je praznik za vse! Greh ima namreč tako moč, ki uničuje nas in okolico, z očiščenjem teh pa končno zadihamo v vsej svoji svobodi," je v osrednjem pogovoru 5. dne radijskega misijona spodbudil br. Jože Smukavec. Z njim se je pogovarjala Mateja Feltrin Novljan.

Primernejše od vprašanja pred spovedjo, kakšne grehe sem storil, bi bilo po Carlu Martiniju: Kdo sem pred teboj, moj Bog? Kako živim svoj položaj pred teboj, o Oče? Predenj, pred Očeta prinašamo tako vso preteklost in sedanjost; starše, brate in sestre; sorodnike in prijatelje; družino, otroke, moža in ženo; sodelavce in življenjske spremljevalce; zdrave, bolne, slepe, gluhe, invalide in osamljene … skratka vse, kar prodira v našo, z molitvijo prežeto zavest pred Bogom. Potem pa poglejmo naše odnose do njih.

»V življenju so najpomembnejša tri zdravila: očetov objem, sinov pogled in glas duha. To nas ozdravi v globinah in nas osvobodi,« je v misijonski Svetovalnici, posvečeni pripravi na spokorno bogoslužje, povedal br. Jaro Kneževič.

Vsako jutro ob 5.00 se radijci združimo v molitvi rožnega venca v naši radijski kapeli.

Nataša Ličen je v studiju gostila Marka Čižmana Nino Živec in Matilda Tomića.

V ospredje postavljam človeka, saj je ta pot Cerkve. Različni mediji, družbena omrežja in oglasi nam tolikokrat prikazujejo slike popolnega človeka, nasmejanega, srečno družino, blagostanje. Realnost pa je taka, da je prav vsak človek nepopolno, zmotljivo, neučakano, šibko bitje, bitje navad in razvad; mogoče ga je zavesti, zapeljati, zamotiti. V človeški naravi je, da delamo, kar mislimo, da je za nas v določenem trenutku najbolje, čeprav je zgrešeno, prinaša slabe posledice, je grešno ... V tem smo si vsi ljudje enaki.

Redki so tisti, ki se niso nikoli znašli v položaju, ko se zdi, da se nam vse podira. Zaradi različnih težav se znajdemo v slepi ulici, včasih je to lahko izguba dela, bližnjega, bolezen, nesreča, depresija... Vse to so situacije, v katerih se znajdemo in ob katerih imamo občutek, da ni poti naprej.

V srednem misijonskem dnevu se ustavljamo ob krhkosti človeške osebe. Ob temi, ki jo vsakdo med nami dobro pozna in čuti. Ljudje smo si različni, vsak nase gleda z drugačnimi očmi, v prav vsakem od nas pa se oglaša vest, nas opominja in vabi. O tem smo govorili v misijonski svetovalnici, naš gost pa je bil salezijanec Peter Pučnik, direktor Zavoda Marianum Veržej.

V sredinem jutru smo radijci molili rožni venec za blagoslov letošnjega misijona.

Biti kristjan je del človeka, ne prostočasna dejavnost, zato smo v misijonsko Svetovalnico k pogovoru povabili zelo aktivnega kristjana v današnji družbi, igralca Gregorja Čušina.

V zgodnjem torkovem jutru, na god svete Klavdije Mučenke, smo radijski sodelavci molili rožni venec za blagoslov radijskega misijona.

Mi moramo res imeti korenine v Gospodu... To pa pomeni, da moramo imeti vero. Vera pa je zaupanje v resničnost in v stvari, ki jih še ne vidimo. Ali z drugimi besedami, če zdaj gledamo v eni roki zrcalo situacije, kakršna je v tem trenutku pri nas..., moramo imeti nujno še v drugi roki ogledalo vere, upanje v tisto, kar želimo doseči. Ampak nikoli sami! Vedno z božjo pomočjo!

Dokler hodimo po tej zemlji in živimo naše življenje, smo kristjani v dvojnem položaju: smo na tem svetu in nismo od tega sveta. A ta naš dvojni položaj prinaša s seboj dvoje skušnjav: prva je biti preveč podoben svetu; druga bežati iz tega sveta. Tako je v osrednjem nagovoru 3. dne radijskega misijona razmišljal Branko Cestnik, s katerim se je pogovarjal Jože Bartolj.

Verjetno ste že naleteli na podobno vprašanje »z druge strani«. Kaj odgovoriti je danes v radijskem misijonu razmišljal zaporniški duhovnik Robert Friškovec, ki je povedal, da je »življenjski stil kristjanov nenavezan, nenasilen in ljubeč odnos do vseh in vsega stvarstva. Živimo nenavadno, a čudovito. A kako lahko povsem nasproten odziv sveta razumemo kot čudovit?«.

V zgodnjem ponedeljkovem jutru, na god Svetega Jožefa, smo radijski sodelavci molili rožni venec za blagoslov radijskega misijona

Mož mora Bogu dati prvo mesto, takoj za njim je mesto žene, sledijo otroci, starši in nato v smiselnem redu vsi ostali, bi lahko podčrtali glavno misel razmišljanja štirih gostov v misijonskem pogovoru drugega misijonskega dne, ki se je odvijal pod geslom Moški in duhovnost. Blaž Lesnik P. Vili Lovše, Tomaž Porenta, Janez Kunc in Aleš Čerin so veliko povedali o izkušnjah t.i. Odmikov za moške iz katerih so se spontano rodile tudi skupine, ki se mesečno sestajajo. Večer je vodil Blaž Lesnik.

"Ponudba Boga je na mizi, a jo moram sam sprejeti. Sam si moram prizadevati, se naučiti plavati in premagovati svojo nujo po račjem kvakanju," je v osrednjem misijonskem nagovoru 2. dne povedal p. Vili Lovše, ob tem pa predstavil pet lastnosti pravega "velikonočnega moškega".

Drugi misijonski dan poteka pod naslovom "Moški in duhovnost". P. Marjan Čuden pa se je v rubriki Drugi pogled ustavil ob razmišljanju o materinstvu in duhovnosti.

Drugi misijonski dan, na god sv. Jožefa, je ubran na temo "Moški in duhovnost". V svetovalici je Nataša Ličen gostila p. Janeza Poljanška DJ.

Matjaž Merljak se je z gosti v studiju pogovarjal o njihovih pogledih in doživljanju Svetega Duha ter izkušnjah življenja v veri. V oddajo so se vključevale tudi poslušalke in poslušalci.

»Sveti Duh nas priteguje v prijateljstvo z Bogom, a biti božji prijatelj ni naravno stanje, ampak nadnaravno«, je v današnjem osrednjem misijonskem nagovoru prvega dne misijona povedal dr. Alek Zwitter.

Župnik na Žalah dr. Alek Zwitter je spregovoril o naših zmotnih pričakovanjih do Jezusa. »Jezus ni hitra hrana, Jezus ne želi ugajati, ne išče popularnosti, ne daje lahkotnih odgovorov … in iz izkušnje vemo, da kdor se odloči za resno hojo za Kristusom, ta se ne more izogniti trpljenju.«