Via positiva

Na telovski praznik smo k pogovoru povabili Simona Fortuno, duhovnega pomočnika v župniji Gorenja vas v Poljanski dolini. Evharistija je vir in vrhunec celotnega krščanskega življenja. Evharistija ima v sebi moč, pravi g. Simon. Beseda izhaja iz grščine in pomeni zahvaliti se. V pogovoru smo poljudno in v besedah življenjskih izkušenj približali skrivnost srečanja z Jezusom. 

Mag. Marjetka Balkovec Debevec je etnologinja in zgodovinarka, kustosinja, muzejska svetnica in vodja razstavnega projekta v Slovenskem šolskem muzeju, ki je prejel nagrado »Slovenski muzej leta« na Dan muzejev, 18. maja, za dolgoletno predano delo na področjih, ki pomembno soustvarjajo širši kulturni prostor. 

Na dan festivala »Ritem srca« smo k pogovoru povabili Primoža Križaja, glasbenika, ki ustvarja pesmi o življenju, odnosih. Kako jih živi, od kod glasbeni navdih, kako mu pesmi lajšajo ali osmišljajo izzive življenja? Na to in še na marsikaj je odgovarjal v četrtkovem popoldnevu, ko se je letošnji festival sodobne krščanske glasbe ravnokar začel odvijati. 

Blaž Rojko je glasbeni pedagog, skladatelj, zborovodja. Živi z glasbo. Če je ne piše ali prepeva, ali pa v pesmi vodi zbor, pa glasbo posluša ali raziskuje glasbeni svet. V njegovem življenju še ni bilo dneva brez glasbe. 

Rok Hladnik je direktor ene od vodilnih agencij v regiji, specializirane za oglaševanje. Sodeluje z ameriškimi podjetji, pomaga jim pri vstopu na evropske trge in obratno – evropskim podjetjem omogoča preboj na zahtevni ameriški trg. Kot dijak in študent je delal v športnem novinarstvu. Doštudiral pa v ekonomiji, delal v podjetju Splošna plovba in se na primorskem spet bolj vključil v novinarsko, uredniške vode - v Primorske novice, kjer je bil nekaj let direktor.

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje. 

Žigan Krajnčan je vsestranski umetnik, plesalec, koreograf, pevec, glasbenik, igralec ... deluje na presečišču več vej umetniškega izraza. Glas, petje je njegovo močno izrazno orodje, ki ga povezuje z gibanjem, plesom. Uprizarja čutne odrske izkušnje. Pot ga je vodila tudi v tujino.

V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo povabili na pogovoru Davida Sipoša, ki je v srednješolskih letih brusil svoj značaj v Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. David Sipoš, danes priznani režiser, scenarist, filmski producent in vodja ekipe studia Siposh. 

Boštjan Gorenc, z vzdevkom Pižama, je pisatelj, komik, igralec, raper, prevajalec in voditelj. V glavnini, ker je poleg omenjenega še marsikaj. Pogovor o besedah, jeziku in branju, o njegovih zadnjih odmevnejših projektih. Jezik je skupni imenovalec vsega, s čimer se Boštjan ukvarja. “Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni ravno dobro za našo koncentracijo.”Pisatelj, podkaster, komik, igralec, rapar, prevajalec, … človek s črkami, kot piše na njegovi spletni strani. Posnel je več odmevnih rap pesmi. Tudi zgoščenko. Nastopil v več predstavah, tudi v komedijah, sodeloval v Improligi. vodil televizijsko prireditev, povezoval številne dogodke, bil dve leti tudi urednik za mladinsko leposlovje, prevaja otroško in fantazijsko literaturo, nastopa po šolah, med prvimi je začel s podkasti, soustvarjal strip, pred desetimi leti pa na knjižne police postavil svoj prvenec sLOLvenski klasiki 1. Boštjanovo ustvarjanje je zelo razvejano.Od kod vzdevek Pižama?»S tem vzdevkom beležijo tudi izposojo mojih knjig, zato se vsekakor poistovetim z njim. Tudi pomensko gledano, sem človek, ki zelo rad za-spi. Čeprav sem imel obdobja, od tega, da sem po vse noči delal, ker je bilo lažje zaradi miru, do tega, da zdaj, odkar imam otroka, je treba zjutraj vstajati, tako da je to spalno obdobje zdaj bolj regulirano.Vzdevek izhaja iz osnovne šole, ko sem bil tisti »ta mali nesocializirani mulc«, ki so ga imeli razredni in šolski težaki zelo radi, ker so dobili največ »dretja« za svoj denar.Ko sem dvakrat prišel v trenirki v šolo, se je eden spomnil, da je to pižama. Nekaj let tega nisem maral. Mislil sem, da se bom tega vzdevka rahlo rešil na prehodu v srednjo šolo, pa seveda je to prišlo za menoj. Ko sem začel rapat, je bilo o.k, imam že vzdevek, ni se treba izmišljevati. Zdaj je pa sploh super, ko veliko hodim po šolah za bralne spodbude mladim bralkam in bralcev, in če rečem, jutri vas bo obiskal pisatelj Boštjan Gorenc, se sliši zelo tako, o, moj Bog, bo prišel en dvesto let star, pa bo govoril, kako je mamute pasel, ko je bil otrok ... Jutri pride Pižama, pa že malo bolj zastrižejo, in je prepreka manj, ko je treba navezati pristen stik z mladino, da ni treba čez njo skakati.«Kakšna je današnja mladina?»Ukvarjam se predvsem z branjem in bralno kulturo. Odstotek sodelujočih pri Bralni znački je približno takšen kot je bilo pri nas. Posebej v nižjih razredih seveda vsi berejo. Na točki, ki se zgodi med prelomom med slikanicami pa potem daljšimi knjigami, se zgodi osip. Seveda je odvisno od okolij in različnih spodbud. Beremo vsi veliko, samo beremo z zaslonov, kar ni najbolje za našo koncentracijo.Za domišljijski svet je ponavadi potrebna stvar, ki nam je danes vsem primanjkuje, in to je dolgčas. Okrog sebe imamo motilce pozornosti, vsi gledamo na telefon, računalnik, v televizijo. Ves čas smo in nimamo časa. Želim, da bi vam bilo dolgčas. Ko nam bo dolgčas, bomo imeli najboljše ideje, kako ga pregnati. Takrat začne teči domišljija.Pozna se ravno to, da se je treba ves čas boriti za pozornost. Kadar ni zaslonov zraven, zelo hitro lahko kam odtavajo. Toda, če jih prepričaš, ti sledijo. Poslušajo. Najtežje je bilo takoj po koroni, leto, dve, potem je šlo to mino, ko sem imel generacije prvih, drugih, tretjih razredov, ki nikoli niso bili na kulturni prireditvi. Ker niso mogli biti in je bilo to njim nekaj povsem novega. Aha, zdaj moramo tu sedeti pri miru, aha, pa zdaj moramo poslušati … dejansko je bilo tako, zdaj se je to nadoknadilo. Takrat je bilo pa res kar zanimivo, pa niti ne, da bi se oglašali iz neke nagajivosti, samo preprosto bili so v nekem povsem neznanem položaju. Sploh, ko gledam malo starejše, pa se mi zdi, da ta mladina danes - splošno gledano, premore več empatije, kot smo je mi. Pomislijo malo tudi, kako bodo stvari, ki jih počnejo vplivale ali na druge ali na ... Mladina se veliko bolj, pač zato, ker tudi odraščajo s tem, pomen okolja, našega odnosa do tega, da skušamo ohranjati okolje in mu pomagati. Seveda potem pridejo zraven tudi druge stvari.Se najdejo »mandeljci«, splošno pa vzgajamo bolj empatično generacijoPlaz ustvarjalnosti se zdi, da se ne izpoje: »Ja, hvala! … Vse kar počnem se prepleta, vse je povezano z jezikom. Sem zelo, jasno, jezikovni ustvarjalec. V besedah sem močan, imam bogato podlago, iz katere lahko črpam. Vizualen pa nisem ravno. Pisanje, prevajanje, … glavnina vsega je ljubezen do zgodb, ki sem jo dobil že v mladih letih skozi zgodbe, ki mi jih je pripovedovala, brala babica. Spominjam se, kako za malo se mi je zdelo, ker ni imela vedno časa, da bi mi brala in sem se potem malo tudi iz trme kmalu naučil brati. In se je nadaljevalo … dolgo časa je bilo bolj poustvarjanje. V šoli so bile razne recitacije, malo smo pisali, v gimnaziji pa se je začelo, od tega, da sem po naključju pristal v gledališki predstavi in me je to tako potegnilo, da smo naslednje leto še z dvema kolegoma naredili svojo avtorsko predstavo.Ravno branje je to, kar potrebujemo danes. Branje je neke vrste fitnes za možgane, ker ravno s koncentracijo, z osredotočenjem, urimo možgane, jih treniramo, da bodo sposobni biti osredotočeni tudi na ostalih področjih.Istočasno sem začel tudi rapati. Ko sem začel igrati v predstavah, sem itak kmalu »pogruntal«, da resno igro raje prepustim drugim, bolj usposobljenim, z bolj razvitim igralskim aparatom. Sam ga imam toliko, da ljudi nasmejim. No, zdaj pa jaz pišem besedila predstav, ki jih igrajo drugi. Tako se je, se mi zdi, sklenil krog. Ravno zdaj, po tem pogovoru – ne vem sicer, kdaj bo to objavljeno, se odpravljam v Novo Gorico na vajo, kjer Matjaž Pograjc režira moje besedilo »Kekec proti Kekcu«. Predstava je dinamična, nasmeji in da misliti.Včasih mladi rečejo, ko hodim za bralne značke po šolah, joj, zakaj niste vi naš učitelj za slovenščino? Danes ste to rekli, ker sem imel zabaven nastop, prvič, ko bi dal »cvek«, bi rekli, joj, ta Pižama, je težak.»   

Tonetu Strnadu, magistru farmacije, ustanovitelju in dolgoletnemu direktorju družbe Medis je Združenje Manager podelilo priznanje za življenjsko delo na področju menedžmenta. Velja za človeka z izrednim občutkom za dialog, voditelja z redko kombinacijo vizije, empatije in odločnosti.

Bojan Pravica je podjetnik in finančni svetovalec, poznavalec plemenitih kovin s petdesetletnimi izkušnjami na področju finančnih storitev, investiranja in svetovanja. Je ustanovitelj in glavni vodja družinskega podjetja, ki deluje v več evropskih državah. Živi in deluje v Nemčiji. Pogovarjali smo se med drugim tudi o trgu plemenitih kovin, kakšni smo slovenski varčevalci, oziroma kam in na kakšne načine vlagamo. 

Mojca Fatur je uveljavljena gledališka in filmska igralka, ki je na svoji umetniški poti skozi leta ustvarila številne kompleksne in čustveno močne vloge. Prejela je več priznanj. Njena zgodba presega umetnost. Mojca Fatur je tudi iskrena, srčna pripovedovalka življenja. Ob izidu njene knjige »Zdrava« smo se z njo pogovarjali o zdravju, odnosih - tudi do sebe in sveta širše. Je dokaz, kako je tudi iz najtežjih preizkušenj mogoče zrasti.Mojci se zdi pomembno spregovoriti (tudi)o notranjih stiskah, oklepih, zaledenelih travmah in o osebnih doživetjih, ki nas zaznamujejo. Nas jih je strah. To so primarne rane, s katerimi se kot otroci nismo mogli soočiti. »Saj ni treba, da so za njimi močne zlorabe, zapuščenost … najbolj ranjeni smo od neprisotnosti. Prve rane se začenmos tem, ko starši niso polno prisotni, lahko so prisotni fizično, ne pa v duhu. Opazujem mamice, ko peljejo otročka v vozičku, ali ga dojijo, pa ne gleda otroka v oči, ampak v telefon. »To je neprisotnost, ki rani.V resnici mi je bolezen dala najdragocenejše darilo- sebe sem dobila nazaj. Za zdravje sem se morala poglobiti v globine svoje biti, kjer najdemo najbolj primarno esenco.»Bolezen me je naučila tudi prepoznavanja, kaj je moje in kaj ni, kaj drugi “projecirajo” name. Šokirana sem, kakšna družba postajamo. Moji nameni so čisti, če je nekdo to sposoben sprejeti, prav, če ne, pa tudi.«Ob knjigi »Zdrava«, ki jo je Mojca napisala o svoji izkušnji z boleznijo in predvsem o poti do vnovičnega zdravja, smo jo v oddaji »Via positiva« vprašali tudi, zakaj se je odločila za knjigo, kako se je pisala. Kakšen je njen odnos do življenja in zakaj je pomembno, da se ob bolezni ne poistovetimo z njo?»Najprej sem želela čim bolj razumeti bolezen. A, kot pravijo, kamor gre moja pozornost, tja gre moja energija, tisto hranim. Zato sem se vprašala, želim biti čim bolj bolna ali zdrava? Zaprla sem vse zavihke o bolezni in začela zelo globinsko raziskovati pot do zdravja. Po eni plati skozi knjige, dokumentarce in pod drugi skozi sebe, navznoter. Kakšni občutki gredo skozi mene ob misli na zdravje?«»Ogromno energije porabimo za to, da v sebi tiščimo navzdol in skrivamo tiste dele sebe, ki niso najlepši, vsi se kdaj zlažemo, smo nevoščljivi … , ko bi jo pa lahko za ustvarjalnost, ljubezen, za odnos in radost. Odrasli lahko izbiramo. Česa se bojimo? Soočimo se. Ko se sprejmemo, sprostimo ogromno energije, in s tem se začne zdraviti tudi naša celovitost.«

Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.» 

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Pri družinskem podjetju Soven so vztrajali pri svoji viziji in volno začeli inovativno uporabljati v veliko produktih. Po tridesetih letih dela smo v studio povabili Marijo Srblin, ki je opisala njihovo družinsko poslovno pot in možnosti, ki se jim z volno še odpirajo v poslovnem svetu, tudi na tujih trgih. Pogovarjali smo se tudi o samooskrbi, o zanimanjih mladih za prevzem kmetij, reji drobnice ter o razvoju in široki rabi izdelkov iz volne. 

Z dr. Jurijem Fikfakom, etnologom in slovenistom, z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, smo govorili o ozadju pustnega rajanja, ki je več kot zgolj čas zabave. »Pustne prakse se z urbanizacijo spreminjajo. Kar je bilo nekoč izraz podeželske solidarnosti, se danes seli v urbane festivale. Podeželsko in mestno se ne izključujeta, temveč prepletata: mesto potrebuje folklorni spektakel, vas pa urbano priznanje. Tako nastaja hibridna oblika sodobnosti, v kateri se tradicija in turizem medsebojno dopolnjujeta», je med drugim povedal sogovornik. 

»Človek današnjega časa je človek horizontale, ne pa vertikale. Borimo se za najboljšo osebno pot, privatno in službeno življenje. Past pri tem je, da postajamo sami svoj bogec. Globalisti imajo drug pogled na svet, kot ljudje, zelo zasidrani v duhovnosti.« Avtor zapisanega je dr. Peter Millonig, pravnik, ekonomist, poslovnež, publicist in avtor trilogije duhovne proze »Zasidran v veri», ki je izšla pri Založbi Ognjišče. 

Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom. 

»Zadovoljna sem s svojim življenjem. Nekatere pretekle odločitve bi lahko preskočila, vendar sem se iz njih tudi učila«, je v pogovoru dejala mag. Andreja Jernejčič. Novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi in veščin javnega nastopanja, ki je ob predavanjih, tudi na več fakultetah, delavnicah in ob avtorskih televizijskih oddajah, izdala več knjig, zadnja govori o samozavesti. Andreja pravi: »Pri nastopanju sta ključni iskrenost in vsebina«. 

V počitniško dopustniškem času smo ponovili pogovor s Francem Tekavcem, ki ima posestvo in destilarno v neokrnjeni naravi v osrčju Vidovskih hribov na Notranjskem. Za izdelke blagovne znamke Bahne je pridobil certifikat zaščitene geografske označbe in za eno od pijač prejel najvišjo nagrado na strokovnem ocenjevanju. Začel je v šolstvu, nadaljeval v gospodarstvu in sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja začel s podjetniško zgodbo, ki odmeva doma kot v tujini. V življenju ga vodi vedoželjnost in načelo, ne glede na vse, kar se zgodi, ohraniti optimizem. Svojevrsten sogovornik, kakršnega ne srečamo pogosto. Vedno znova bi ga poslušali. 

Med knjigami radovljiške knjižnice je nastal pogovor z domačinko, ki je skupnosti veliko dala in se kljub spremembam v življenju, ki so se ji zaradi bolezni zgodile pred šestnajstimi leti, še vedno trudi ostati povezana v lokalnem okolju. O svojih raznolikih poteh Bojka Bojana Čebulj navdihujoče piše tudi v romanu »Plesala je z mano». 

Robert Kužnik iz Studia Zibka, ki je nastal z mislijo na kulturno dediščino, prihaja iz Cerknice, rad izdeluje iz lesa, je ljubiteljski oblikovalec, delal je tudi v grafičnem studiu in bil nekaj časa celo urednik lokalnega časopisa. Širši javnosti pa je poznan predvsem kot eden od največjih raziskovalcev, poznavalcev in zbirateljev širokega ustvarjalnega opusa Maksima Gasparija. Je tudi avtor obsežne knjige o tem pomembnem slovenskem ljudskem umetniku.    

Na Svetovni dan miru smo se pogovarjali z Andrejem Pešcem. Po izobrazbi je politolog. Verjame in v tej smeri tudi deluje, da sveta ne poganja denar, temveč dobri odnosi. Je avtor več knjig, predavatelj in strokovni sodelavec tudi v ustanovah, kot so mladinski centri in zapori. Harmonija odnosov je skupni imenovalec njegovega učenja, dela in tudi iskanja. Namen pogovora je spodbuda, da bi bolje slišali drug drugega, se zavestno urili in učili poslušanja ter sprejemanja drugih in drugačnih. 

V božičnem popoldnevu smo se pogovarjali z Natašo Konc Lorenzzuti, magistrico umetnosti, igralko, pisateljico in pesnico, tudi predano ženo in mamo petih otrok, ki je svojo pisateljsko pot začela ob vzpodbudi pripovedovanja pravljic v svoji družini. Potem pa jih je začela zapisovati in danes je priznana, uveljavljena, velikokrat nominirana in večkrat tudi nagrajena mladinska pisateljica, ki piše tudi za odrasle. Igralski poklic je razvila tudi kot pedagoginja. Pogovor o praznovanju, o branju in pisanju, o slovenski besedi, o izzivih družbenih omrežij in sodobne tehnologije, o pogumu in zaupanju v poslanstvo, svojih talentih, ter še o marsičem.  

S harmoniko v rokah in glasbo v srcu Janez Dovč ustvarja unikatne skladbe in pesmi. Za njim je pestro leto. Zaključuje s predstavo Tesla, ki opominja na pomembnost igrivosti in otroškega čudenja, ne glede na leta. Na državnik praznik, dan po Božiču, je v Cankarjevem domu z glasbenimi prijatelji znova pripravil koncert z naslovom Sounds of Slovenia. Pogovor o moči ustvarjalnosti, glasbe, o lepoti družine, odnosov, širše o življenju in vrednotah. 

Za najboljšo poslovno knjigo leta 2025 je bila na Knjižnem sejmu izbrana knjiga »Prevlada«, avtorice Parmy Olson, ki je v prevodu izšla pri Založbi UMco. K pogovoru smo povabili direktorja založbe dr. Sama Ruglja, tudi literarnega in filmskega publicista ter pisatelja, ki ustvarja in ureja med drugim tudi zelo brano brezplačno revijo Bukla. Dr. Samo Rugelj je tudi tekač, ultramaratonec in pohodnik. Pogovarjali smo se o knjigah, branju, lepoti in priložnostih polnejšega življenja.  

Prof. dr. Danico Purg so kot prvo Slovenko sprejeli v vrsto najvplivnejših voditeljev na področju menedžmenta na svetu, jo vključili v Thinkers50 hall of Fame 2025. Omenjeno nagrado za posebne dosežke opisujejo tudi kot Oskar menedžerskega razmišljanja. Najbolj ponosna je na ustanovitev poslovne šole na Bledu, ki uspešno deluje že štirideset let. »Samo najboljše je dovolj dobro«, je njeno geslo, ki ga je uvajala v širitev šolskega poslovnega modela. Od vsega začetka je njeno poslanstvo vnos etike, odgovornosti in inovativnosti v izobraževanje voditeljev poslovnega okolja. Pravi: »Prihodnost ni, da bi o njej razpravljali, prihodnost je treba ustvarjati.«     

Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.   

Prof. dr. Samo Kreft, mag. farmacije, doktor farmacevtskih znanosti, do nedavnega dolgoletni redni profesor za področje farmacevtske biologije na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in odličen poznavalec rastlin. Je sourednik knjige “Sodobna fitoterapija” in spletne strani Lačna Bučka. V poljudnem pogovoru je osvetlil vidika mešane in izključno rastlinske hrane. Ne trdi, poudari, da bi morali ta trenutek vsi na rastlinsko hrano. Kajti uživanje hrane ni samo fiziološko, je tudi psihološko dejanje. Iz prehranske vrednosti in vpliva hrane na zdravje človeka, pa absolutno drži, da je polnovredna rastlinska hrana za zdravje dobra izbira.  

»Industrija vplivanja na naše mišljenje je, poleg vojaške industrije in industrije, ki skrbi za investicije po izvedenih vojaških operacijah, ena najmočnejših na svetu. To nas kolektivno lahko skrbi. Koliko je vredno, kaj razmišljamo in na kakšen način? Zato je biti blizu sebi - v najplemenitejšem pomenu te besede, najpomembnejša stvar za naš obstoj v prihodnosti,« je misel Mihe Šaleharja. Dolgoletni televizijski in radijski voditelj, kolumnist, glasbenik, avtor knjižnih uspešnic in kot se sam predstavi, iskalec resnice. 

Manca Izmajlova ima za seboj najboljšo angleško govorniško šolo. Tudi igro je študirala v tujini. V dvajsetletni karieri je imela več kot tisoč nastopov po vsem svetu. Pevka, igralka in voditeljica. S srcem tudi žena in predana mama. Veliko o sebi razkrije skozi knjigo Vdihni življenje s polnimi pljuči. Govorili smo o njeni postavitvi skozi dihalne vaje, ki ji omogočajo opravljanje raznovrstnih obveznosti. 

Življenje je dar, je nekaj izjemnega. Najpreprostejše oblike življenja so čudež. Življenje niso atomi in molekule. K pogovoru smo povabili prof. dr. Matjaža Zwittra, ki je več kot štirideset let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Vsakršno življenje, vse kar obstoj na planetu, je čudež, pravi. Sogovornik, ki ima bogate izkušnje dela z težkimi boleznimi in mnogovrstnimi stiskami. Kljub temu ali prav zato je življenje tudi zanj največja vrednota. 

Ivan Dobnik je prejemnik mednarodne Pretnarjeve nagrade 2025 in častnega naslova »ambasador poezije«, pesnik, književni prevajalec, esejist, kritik, literarni urednik in založnik ter mednarodni posrednik poezije. Kot pesnik in literarni urednik je gostoval na številnih literarnih festivalih doma in v tujini. Njegove pesmi so prevedene v več evropskih jezikih. Je pobudnik, soustanovitelj ter odgovorni urednik književne revije Poetikon, ravno tako Hiše poezije, v kateri med drugim organizirajo tudi pesniška srečanja in branja poezije. 

Danica Ozvaldič je magistrica ekonomije, ki se že od gimnazijskih let naprej ukvarja s pisanjem. Sprva je študirala slovenščino in angleščino, dokončala pa potem študij ekonomije. Na tem področju je največ naredila v vlogi mentorice. Vedno se je posebej posvečala medsebojnim odnosom in moči sodelovanja različnih ljudi in skupin. Vseskozi pa je tudi pisala, izšla je zbirka njenih pesmi in pred kratkim, po njenem prvem biografskem romanu Krojenje tišine, njen drugi roman Brez obraza. 

Lea Cok je igralka, ki se je z več odmevnimi vlogami in nastopi uveljavila v gledališču, na televiziji in filmu. Je tudi plesalka in interpretka, s pevskim talentom, skratka vsestranska ustvarjalka, ki svoja zanimanja širi na različna področja umetnosti. Izdala je tudi knjigo s premisleki, svoj prvenec z naslovom Teme o svetlem in svetloba v temi. Občasno sodeluje z Društvom za kulturo inkluzije, v pomoč otrokom s posebnimi potrebami, za njihovo večjo vključenost v družbo ter tudi pri projektu v pomoč ženskam za več samozavesti. Trenutno pa najbolj odmeva glavna vloga, ko je kot Bronja nastopila v filmu, posnetem po romanu Belo se pere na devetdeset.   

Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.  

Prof. dr. Borut Kovačič, biolog, medicinski embriolog, je vodja mariborskega laboratorija za reproduktivno biologijo, nedavno izvoljen za predsednika evropskega združenja za humano reprodukcijo in embriologijo. Dela na področju raziskovanja neplodnosti. Zahtevna vsebina, ki vedno pod vprašaj postavlja tudi vidik etike.   

Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru. 

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti. 

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

Dr. Miha Mazzini je pisatelj, režiser in predavatelj, avtor tridesetih objavljenih knjig - v enajstih jezikih, in računalniški strokovnjak, avtor devetih priročnikov, dobitnik številnih nagrad za svoja literarna dela in filme. Njegova dela so bila uvrščena v več antologij. Pred tremi leti smo ga povabili k pogovoru ob izidu njegove knjige z naslovom Osebno. Zaradi dobrega odziva smo pogovor v poletnem, dopustniškem času ponovili. 

Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

Družina Praček iz Ljubljane se je odločila za drugačne počitnice, za obisk sirotišnice v Ugandi. Pred odhodom so k sodelovanju in pomoči povabili širšo javnost. Ido Praček smo skoraj tik pred odhodom v Ugando povabili v studio in jo med drugim vprašali o ozadju odhoda, na pogovor je prišla skupaj z Melito Kordež Demšar, ki je družino Praček tudi navdušila za drugače preživet počitniški mesec.

Dr. Samo Repolusk je ravnatelj Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru, najprej pa hvaležen oče in mož, profesor in didaktik matematike, ljubitelj knjig, gora, narave, astronomije, iger, glasbe in fotografije, ki se trudi biti vsaj kdaj prinašalec upanja.

Sara Isaković ima zelo zanimivo življenje, širši javnosti je najbolj znana kot odlična športna plavalka in kot prva Slovenka s plavalno olimpijsko medaljo. Po študiju psihologije na kalifornijski univerzi Berkeley je uspešno - prav tako s področja psihologije, tudi magistrirala. Deluje na področju nevropsihologije. Pripravila je lasten program mentalnega treninga za letalske pilote, sodelovala pri drugih projektih po svetu, bila del start-up ekipe v Oslu, kjer je pomagala pri pripravah štirih norveških deklet za veslanje čez Atlantik.  Odločila se je za vrnitev v Slovenijo, kjer nadaljuje s svojim delom na področju psihologije, sodeluje s športniki, predava na različnih dogodkih. Napisala je tudi knjigo. 

Tereza Poljanič je že od rane mladosti prepoznaven medijski obraz. Med prvimi je  z inovativnimi recepti in pripravo jedi pred kamero vstopila v odgovornejši način prehranjevanja, tudi z rabo lokalnega, sezonskega in čim bolj naravnega. Prve televizijske oddaje je začela pripravljati na Novi Zelandiji. Po dveh uspešnih sezonah pa tretjo ustvarila v domačem slovenskem okolju. Je blogerka, televizijska voditeljica, organizatorka počitnic in avtorica kuharskih knjig, nas pa je v pogovoru zanimalo njeno širše razumevanje življenja in ohranjanje zdravja. 

Zvone Nagode je po izobrazbi zdravstvenik, med drugim je delal na Zavodu za transfuzijsko medicino. V prostem času pa izjemen gledališčnik, ki je blestel v več predstavah, med zadnjimi z vlogo Jakoba Aljaža. Na festivalu ljubiteljskih gledališč je leta 2024 prejel priznanje za posebne igralske dosežke. Ob prazniku domovine je bil pravšnji sogovornik, povedal je več o svoji ustvarjalnosti, ljubezni do jezika, kulture in nastopanja. 

Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, v pogovoru smo izpostavili izzive počitniško dopustniškega časa za zakonski in partnerski odnos. V času zaključevanja šolskih obveznosti in ob izpitnem obdobju, smo se pogovarjali tudi o motivaciji.