Vzeto na znanje

V majski epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se ob 80. obletnici delovanja Kemijskega inštituta ozrli v obdobje med letoma 1999 in 2008, ko je inštitut vodil doktor Peter Venturini, danes direktor segmenta Umetne smole v skupini Kansai Helios. Govorili smo o razvoju inštituta na prelomu tisočletja, izboljšanju raziskovalne opreme, mednarodni prepoznavnosti ter sodelovanju z gospodarstvom. Beseda je tekla tudi o položaju znanosti v času približevanja Slovenije Evropski uniji ter o raziskavah, ki so zaznamovale tisti čas.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V aprilski epizodi podkasta Vzeto na znanje smo ob Svetovnem dnevu Zemlje spregovorili o varstvu okolja in trajnosti. Letošnje sporočilo »Naša moč, naš planet« poudarja, da skrb za naravo vpliva na zdravje, kakovost bivanja in odpornost na podnebne spremembe.Gostili smo prof. dr. Natašo Novak Tušar s Kemijskega inštituta, ki je predstavila katalizo in fotokatalizo. Pojasnila je, kako katalizatorji pospešujejo reakcije ter omogočajo čiščenje zraka in vode. Posebej smo izpostavili fotokatalizatorje, ki s pomočjo svetlobe razgrajujejo škodljive snovi.Spregovorili pa smo tudi o možnostih pretvorbe ogljikovega dioksida v uporabne kemikalije ter o tem, kako lahko takšni procesi prispevajo k zmanjševanju emisij in bolj trajnostni prihodnosti.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V marčevski epizodi podkasta Vzeto na znanje smo gostili Dano Marinič, doktorandko na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo in doktorsko kandidatko na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno delo na področju kemijskega inženirstva se osredotoča na razvoj naprednih materialov in procesov za neposreden zajem ogljikovega dioksida iz zraka ter njihovo vlogo pri prehodu v nizkoogljično družbo. Razložila nam je, kako deluje tehnologija Direct Air Capture, kakšen potencial ima pri zmanjševanju emisij in zakaj je pomembna za prehod v nizkoogljično družbo. Dotaknili smo se tudi njene raziskovalne poti ter pomena nagrade L’Oréal-UNESCO za ženske v znanosti, ki jo je prejela letos.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

Letošnjo 80. obletnico Kemijskega inštituta obeležujemo z epizodo podkasta Vzeto na znanje, v kateri smo gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Staneta Pejovnika. Pejovnik je odkrito spregovoril o zahtevnem obdobju med letoma 1982 in 1999, ko je inštitut med drugim pretresala finančna kriza, ter o nujni kadrovski prenovi, ki jo je prinesel projekt mladi raziskovalci. Pogovarjali smo se o preobrazbi inštituta iz izvajalca nalog v samozavestno raziskovalno ustanovo, o dilemi glede pravega datuma ustanovitve, na koncu pa smo ga povprašali še o anekdotah, ki razkrivajo, kako se gradi znanstvena skupnost.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

Letošnjo 80. obletnico Kemijskega inštituta začenjamo s 47. epizodo podkasta Vzeto na znanje, v kateri gostimo prejemnika prestižnega raziskovalnega projekta ERC za utrditev samostojne raziskovalne poti, dr. Ajasja Ljubetiča. V pogovoru je najprej pojasnil, kaj so proteini, nato pa nas popeljal v svet laboratorijskega načrtovanja različnih vrst proteinov. Poseben poudarek je namenil svojemu projektu, v okviru katerega bodo poskusili ustvariti prvi popolnoma umetni proteinski motor.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 46. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Klaro Kuret Hodnik, raziskovalka v Laboratoriju za RNA omrežja na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem Inštitutu. Zadnjo letošnjo epizodo smo posvetili molekularni biologiji RNK, področju molekularne biologije, ki preučuje strukturo, delovanje in vlogo RNK v celici. Dr. Kuret Hodnik nam razloži področje delovanja tehnologije RNK, ter pove, za kaj so stiki med celičnimi stenami in proteini nujno potrebni za normalno delovanje celic.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

#45 – Igor Papič V 45. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Igorjem Papičem, ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V tokratni epizodi prisluhnite, kako smo prvič praznovali nov državni praznik, Dan znanosti, ki ga obeležujemo 10. novembra. Dr. Papič nam pove, kako je do praznika sploh prišlo in kaj od njega pričakujejo, pogovarjali pa smo se tudi o stanju znanosti v Sloveniji. Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 44. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z Gregorjem Makucem, glavnim izvršnim direktorjem Leka in predsednikom Sandoza Slovenija. V tokratni epizodi smo govorili o pomenu tesnega sodelovanja med znanostjo in industrijo ter sodelovanju med Kemijskim inštitutom in Lekom, katerega začetki segajo v 60. leta prejšnjega stoletja.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 43. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z Anžetom Hubmanom, doktorandom na Teoretičnem odseku Kemijskega inštituta, v laboratoriju za molekularno strukturno dinamiko. V tokratni epizodi bomo najprej pogledali onkraj meja, v nemško mesto Lindau, kjer je julija potekalo srečanje vrhunskih znanstvenikov z vsega sveta, ki ga je obiskal tudi naš sogovornik. Proti koncu pa boste lahko izvedeli še, s čim se ukvarja v domačih krajih.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 42. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Maticem Kisovcem, raziskovalcem na Odseku za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo ter skrbnikom krioelektronskega mikroskopa. Izvedeli boste, kje na Kemijskem inštitutu se nahaja mikroskop, zakaj potrebuje nenehno hlajenje, kako deluje ter kakšna je njegova zgodovina in uporabnost.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 41. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s prof. dr. Nejcem Hodnikom, aktualnim Preglovim nagrajencem, sicer vodjo Laboratorija za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov na Kemijskem Inštitutu. Spregovorili smo razvoju novih, naprednih materialov za elektrokatalizatorje in kako nam ti lahko gradijo pot do trajnostne energetike.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 40. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Vesno Glavnik, raziskovalko v Laboratoriju za prehrambeno kemijo na Odseku za analizno kemijo. Tokratno epizodo smo posvetili čokoladi in vsemu, kar je čokoladnega. Spregovorili smo o tem, kako čokolado iz kakavovih zrn sploh pridobimo, o njenih kemijskih in drugih lastnostih ter o njeni zgodovini.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 39. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se o vseprisotnosti plastike in raziskovalnem projektu TETHYS4ADRION pogovarjali z dr. Andrejem Kržanom, raziskovalcem na Odseku za polimerno kemijo in tehnologijo Kemijskega inštituta. O tem, kako mikroplastika prodira vse globlje v človeška telesa, kaj vse je že sestavljeno iz plastičnih vlaken in kako plastika vpliva na plavajoča bitja v naših rekah, se lahko podučite v novi, majski epizodi.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 38. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Miho Grilcem, raziskovalcem na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Spregovorili smo o pilotnem elektrotermičnem katalitičnem reaktorju z lebdečim slojem. Dr. Grilc nam je razložil, kaj ta nizkoogljična naprava sploh je, kaj dela in kako bomo z njeno pomočjo iz toplogrednih plinov pridobivali uporabne kemikalije.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 37. epizodi podkasta Vzeto na znanje se pogovarjamo s slovenskim predstavnikom Evropske Investicijske Banke, Simonom Savškom. Med drugim smo spregovorili o tem, kako ena največjih multilateralnih finančnih institucij krepi znanstveni razvoj, premešča inovacijske vrzeli in v praksi podpira izvedbo evropskega zelenega prehoda. Podroben pregled finančne plati znanstvenega napredka vas čaka v marčevski epizodi podkasta Vzeto na znanje.Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V 36. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s prof. dr. Simono Golič Grdadolnik, raziskovalko na Teoretičnem odseku in v Laboratoriju za molekularno strukturno dinamiko Kemijskega inštituta. Razprli smo temo, ki je še posebej aktualna v luči nedavnega praznika: mednarodnega dneva žensk v znanosti. Prisluhnite debati o položaju raziskovalk v znanosti, neenakem plačilu med doktorji in doktoricami in razlikami na področju raziskovalnega dela žensk med evropskimi državami.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 35. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se o raziskovalnem projektu Illimited pogovarjali z dr. Anžetom Prašnikarjem, raziskovalcem na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo Kemijskega inštituta. Razglabljali smo o projektnem raziskovanju, ki se posveča procesu pretvorbe ogljikovega dioksida v metanol. O tem, kako ionske tekočine obdržati na primerni temperaturi, kakšne naprave so potrebne za tovrstno katalizo, in kako zagotoviti čim večji izkoristek pretvorbe, poizvedite v februarski epizodi. Podkast nastaja v studiu Radia Študent.

V decembrski epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se ob izidu knjige Dušan Hadži – življenje kemika pogovarjali z vnukom dr. Dušana Hadžija, dr. Sanom Hadžijem, docentom na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Gost tokratne epizode ima lepe spomine na pokojnega dedka, velikana kemijske znanosti na Slovenskem, že iz zgodnjega otroštva. V podcastu nam predstavi dedkovo osebnost, nekaj njegovih najpomembnejših dosežkov, raziskovalno ukvarjanje z vodikovo vezjo ter njegovo vizionarsko držo.Podcast nastaja v studiu Radia Študent.

V 33. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« gostimo vodjo Odseka za kemijo materialov Mirana Gaberščeka, vodjo Laboratorija za elektrokatalizo na Odseku za kemijo materialov Nejca Hodnika in raziskovalca v Laboratoriju za elektrokatalizo Marjana Beleta. Ekipa, ki je prejela tudi letošnjo Puhovo nagrado za izjemne dosežke, bo spregovorila o sodobnih izzivih v znanosti, pomenu državnih nagrad s področja znanosti in o inovacijah s področja elektrokatalize. Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent

V 32. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« je bila naša gostja Nina Dremelj, vodilna partnerica sklada Vesna – Vesna Deep tech Venture Fund. Pogovarjali smo se o novi investicijski pogodbi s slovenskim podjetjem MyCol d.o.o., odcepljenim podjetjem Kemijskega inštituta, ki razvija inovativne indikatorje kritične temperature. Govorimo tudi o manj znanih plateh znanosti – vlaganju v prenos tehnologij, zaščiti intelektualne lastnine in komercializaciji raziskovalnih projektov.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 31. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« je bila naša gostja že večkrat nagrajena doktorica Tina Lebar, ki je raziskovalka na področju molekularne biologije. Dr. Lebar je s prejektom EditYR uspela na razpisu evropskega raziskovalnega sveta in prejela Starting Grant oz. sredstva za začetek samostojne raziskovalne kariere. Komisija je bila navdušena nad inovativnim znanstvenim predlogom o izboljšavah molekularnih orodij, uporabnih za zdravljenje prirojenih genetskih bolezni. Z dr. Lebar, ki se nam je javila iz ZDA, smo se pogovarjali o njeni profesionalni poti, vsebini projekta EditYR, razlikah med ameriškim in slovenskim raziskovalnim okoljem in o mnogih drugih temah.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 30. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« je bil naš gost prof. dr. Janez Plavec, raziskovalec in vodja Nacionalnega centra za NMR spektroskopijo visoke ločljivosti. Prof. Dr. Plavec je tudi prejemnik letošnje Velike Preglove nagrade, ki jo podeljuje Kemijski Inštitut, s strokovnjakom svetovnega kalibra pa smo v tokratnem podkastu med drugim spregovorili o jedrski magnetni resonanci (NMR), njegovih trenutnih raziskovanjih, in o stanju opremljenosti slovenskih raziskovalnih centrov.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 29. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s Klemnom Mezgecem, doktorskim študentom, ki dela in raziskuje na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega Inštituta. Z mladim raziskovalcem smo spregovorili o mukoadhezivnih filmih s počasnim sproščanjem za dostavo cepiv – oziroma, preprosteje, o nekakšnih ustnih obližih, ki cepivo dostavijo kar brez igle. Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 28. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« je bil naš gost prof. dr. Matija Strlič, redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani in na University College London. Gost nam je razložil, kaj je dediščinska znanost, kaj vse obsega ter kakšne so njene sedanje in prihodnje dileme. Spotoma pa smo izvedeli tudi, katere naše knjige bo najprej napadel zob časa, kako lahko naš obisk muzejev obogatijo vonji in ali bo zaradi digitalizacije dediščine res čedalje manj muzejskega občinstva.Podkast "Vzeto na znanje" nastaja v studiu Radia Študent.

V 27. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z mag. Mirom Pušnikom, direktorjem Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, strokovnjakom za znanstveno komuniciranje in zagovornikom odprte znanosti. Med drugim smo spregovorili o konfliktih med komercialnim založništvom in odprto znanostjo, projektu Spoznaj ter o tem, za koga znanstveniki pravzaprav pišejo.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 26. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s prof. dr. Natašo Zabukovec Logar, strokovnjakinjo s področja znanosti o materialih, ki je med drugim izjemne dosežke dosegla tudi na področju priprave inovativne priprave hidrotermično stabilnih kovinsko-organskih ogrodij, oz. MOF-ov. S profesorico smo se pogovarjali o raziskovanju ogljikovega dioksida, kovinsko-organskih materialov in o zelenem potencialu raznovrstnih MOF-ov.Podkast Vzeto na znanje nastaja v studiu Radia Študent.

V 25. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Matijo Gatalom, raziskovalcem na Odseku za kemijo materialov v Laboratoriju za elektrokatalizo na Kemijskem inštitutu ter soustanoviteljem odcepljenega podjetja ReCatalyst. Gatalo je v pogovoru med drugim spregovoril o prihodnosti brezogljičnega prometa, porajajočih se tehnološko-finančnih izzivih zelenega prehoda in civilizacijskih vprašanjih naše prihodnosti.

V 24. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Marjetko Podobnik, izredno profesorico in vodjo Odseka za molekularno biologijo in nanobiotehnologijo na Kemijskem inštitutu. Gostja, ki je lani postala tudi prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju strukturne biologije, je med drugim spregovorila o svojih različnih projektih – od deževnikov do slabo procesirane hrane in toksinov – ter vlogi žensk v znanosti in raziskovanju.

V 23. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z Jiřijem Kočico: kiparjem, risarjem in univerzitetnim profesorjem, ki je obenem tudi kustos razstav na Kemijskem inštitutu. Gost je spregovoril o zgodovini povezav med znanostjo in umetnostjo, o tem, ali mora biti umetnik tudi znanstvenik, in o tem, kako jasno lahko sploh določimo mejo med obema poljema človeškega delovanja.Pogovor obeležuje izid dveh publikacij Kemijskega inštituta: zbornika razmislekov »Kako in zakaj? (Znanost in umetnost, različni plati iste radovednosti)« in pa knjige »Navdihujoča prisotnost (Umetnost na Kemijskem inštitutu)«.

V tokratni epizodi nam dr. Ana Oberlintner predstavlja svoje nagrajeno doktorsko raziskovanje površinskih modifikacij celuloznih nanomaterialov - pomemben prispevek k prehodu na trajnostno gospodarstvo in k zmanjševanju okoljskega odtisa embalaže. Doktorica nam je razložila svoje motive za raziskovanje te teme, metode, ki se jih je pri raziskovanju poslužila, ter možnosti uporabe njenih odkritij v industriji oziroma pri nadaljnjih raziskavah.

V 21. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo pod drobnogled vzeli odgovorno uporabo lesa oz. njegovih odpadkov. Kar je za mnoge lesni odpadek, je za dr. Edito Jasiukaityte Grojzdek in doktorandko Tino Ročnik Kozmelj z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo material z mnogo potenciali. Preučujeta namreč pretvorbo lesne biomase v uporabne kemikalije. V podkastu sta med drugim spregovorili o projektu green-loop in procesu dela z lignocelulozno biomaso.

Tokratno epizodo podkasta »Vzeto na znanje« posvečamo prof. dr. Gregorju Maliju, nedavno preminulemu raziskovalcu z Odseka za anorgansko kemijo in tehnologijo ter – kot ga je poimenoval eden od gostov - »virtuozu« s področja jedrske magnetne resonance. Prof. dr. Nataša Novak Tušar, prof. dr. Janez Plavec in raziskovalec Janez Volavšek so spregovorili o Malijevih znanstvenih dosežkih, o osebnih izkušnjah sodelovanja z njim ter o Malijevih vizijah, ki bodo vsekakor usmerjale tudi nadaljnje raziskovanje.

V 19. epizodi podkasta »Vzeto na znanje« nas je obiskal prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana, ki s Kemijskim inštitutom sodeluje pri vzpostavitvi Centra za tehnologije genske in celične terapije. Razložil nam je, kako bo center pomagal pri razvoju bolj personaliziranega zdravljenja rakavih obolenj, ki bo hkrati tudi cenejše in hitrejše.

V 18. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s Preglovo nagrajenko dr. Bojano Žegura iz Nacionalnega inštituta za biologijo. Beseda je tekla o delovanju okoljskih onesnažil, njihovi razširjenosti ter vplivu na okolje in žive organizme.

V 17. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Mojco Ramšak, ki kot antropologinja sodeluje z naravoslovci in tehniki v interdisciplinarni ekipi za raziskovanje vonja. Govorili smo o tem, kako se humanistka znajde v naravoslovnih vodah in zakaj za vonj ni kriv samo prostor, ampak tudi družba.

V 16. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se podali po poti plastike z dr. Emo Žagar, vodjo Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo. Pogovarjali smo se o tem, zakaj vsa jeza nad plastiko ni upravičena, o zapletenih procesih reciklaže in o tem, kako je to povezano s kopalkami.

V 15. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo gostili Mateja Vraniča, naravoslovnega fotografa, scenarista ter avtorja dokumentarnega filma Divja Slovenija in drugih filmov o slovenski favni. Govorili smo o pripravah na snemanje živali, težavah nočnega snemanja in o tem, zakaj medvedi niso najnevarnejša vrsta za snemanje.

V 14. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z dr. Dušanom Strmčnikom iz Odseka za kemijo materialov. Beseda je tekla o begu možganov in tudi njihovi vrnitvi ter o tem, zakaj ni tako nemogoče primerjati dela in raziskovanja v ZDA in v Sloveniji.

V 13. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali s prof. dr. Robertom Dominkom z Odseka za kemijo materialov, ki je spregovoril o prenosih teoretskih in eksperimentalnih znanj zelene tehnologije v prakso trajnostnega življenja in o vlogi Zasavja pri teh prenosih.

V novi epizodi podkasta Kemijskega inštituta smo se pogovarjali z dr. Ivo Hafner Bratkovič, raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, in docentom dr. Petrom Djinovićem, raziskovalcem iz Laboratorija za katalizatorje na Odseku za anorgansko kemijo in tehnologijo. Oba sta prejela laskavi naziv naj mentorica in naj mentor Kemijskega inštituta leta 2022. Pogovor je zato tekel o oblikah dobrega mentoriranja v znanosti, o razvijanju idej skupaj s študenti in njihovih nalogah ter o načinu selekcije bodočih mentorirancev. Hafner Bratkovič in Djinović verjameta, da je mentoriranje priložnost učenja tudi za mentorje, ne samo za mentorirance.

V novi epizodi podkasta Kemijskega inštituta smo se pogovarjali z dr. Mojco Benčina, izredno profesorico in raziskovalko na odseku za sintezno biologijo in imunologijo. Beseda je tekla predvsem o gradnji novega Centra za tehnologije genske in celične terapije, ki bo pomembno pripomogel k naprednim oblikam zdravljenja rakavih obolenj in redkih genskih bolezni. O delovanju in učinkovitosti genske terapije, njeni dostopnosti in šalah o kiborgih ter otrocih po naročilu iz prve roke.

V 10. epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se pogovarjali z irsko znanstvenico Ciaro Byrne, ki dela na Kemijskem inštitutu. Pogovarjali smo se o priložnostih, ki jih ponujajo mednarodni razpisi, jezikovnih peripetijah na upravni enoti ter kulturnih šokih ob pohodniškem udejstvovanju.

V deveti epizodi podkasta Kemijskega inštituta »Vzeto na znanje« gostimo izr. prof. dr. Blaža Likozarja, vodjo Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu, ter docenta dr. Mateja Huša z istega odseka. Pogovarjali smo se o vodiku kot gorivu, o vodikovih tehnologijah in o energiji, ki jo lahko bolj zeleno pridobimo tudi iz vodika. Govorili pa smo tudi o tem, kje je vodik danes že v uporabi in kakšne težave nastanejo pri njegovem shranjevanju.

V osmi epizodi podkasta »Vzeto na znanje« prisluhnite dr. Mateji Manček Keber, strokovnjakinji za bazično in translacijsko imunologijo ter dobitnici letošnje Preglove nagrade za izjemne dosežke na področju kemije in sorodnih ved. Razkrila nam je, kako delujejo mehanizmi naravne imunosti, kako poznavanje tovrstnih procesov pomaga pri premagovanju mnogih obolenj in kako slovenski znanstveni članki vzbujajo zanimanje tudi v svetu velikih farmacevtskih podjetij.

V sedmi epizodi podkasta Vzeto na znanje smo govorili o atomih z dr. Goranom Dražićem, ki jih skozi ogromen in občutljiv mikroskop opazuje čisto od blizu. Raziskovanje njihove zgradbe, strukture in načina povezovanja je pomembno za razvoj novih materialov v industriji, pa tudi za izobraževanje in ‒ v galerijah!

V novi epizodi podkasta Kemijskega inštituta smo se z vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani dr. Jožetom Bavconom in raziskovalko dr. Blanko Ravnjak pogovarjali o projektu ozelenitve strehe inštitutskega Preglovega raziskovalnega centra. Razložila sta nam, kako streha z izbiro zasajenih rastlinskih vrst varuje slovensko biodiverziteto ter kako zelene strehe blažijo hrup, pomagajo pri regulaciji padavin in nenazadnje tudi ohlajajo temperaturo okolja v mestih.

V peti epizodi podkasta Vzeto na znanje smo se z dr. Andražem Krajncem pogovarjali o tem, kako bodo naši telefoni z novimi materiali lahko dejansko postali nezlomljivi. Spregovorili smo tudi o poti raziskovanja in popisovanja novih nanomaterialov s poudarkom na organskem steklu, ki prinaša velik potencial za uporabo v industriji, a ne brez ovir, ki niso zgolj finančne narave.

V novi epizodi podkasta Kemijskega inštituta smo s podjetnikom, konstruktorjem in ustanoviteljem podjetja Pipistrel Ivom Boscarolom govorili o prihodnosti električne mobilnosti v zraku, o prednostih brezemisijskih električnih letal in o načrtih za večsedežna letala z daljšim dosegom. Pogovarjali pa smo se tudi o trajnostnih politikah podjetja Pipistrel, saj že od leta 2000 ne pošiljajo papirnatih novoletnih čestitk.

V novi epizodi podkasta Kemijskega inštituta smo s Saro Drvarič Talian govorili o tem, kakšna je prihodnost akumulatorjev, ki vse bolj diktirajo naš vsakdan: v električnih avtomobilih in avtobusih, pa tudi v naših domovih v obliki posameznih baterij. Pogovarjali smo se o potencialnih novih materialih za akumulatorje in težavah z njihovim pridobivanjem, o implementaciji akumulatorskih sistemov pa tudi o izobraževanju in pridobivanju izkušenj na tem področju.

V tokratni epizodi podkasta »Vzeto na znanje« smo se s prof. dr. Matejem Praprotnikom pogovarjali o urgentnem superračunalništvu, ki rešuje kompleksna vprašanja našega vsakdana in prihodnosti: kako predvideti potek in razvoj pandemije, kako napovedati naravne katastrofe in se jim izogniti, pa tudi kako omiliti podnebne spremembe.