Znanost na cesti
by Znanost na cesti
Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci, zakaj Pipistrelova letala zmagujejo na Nasinih tekmovanjih, kako preživeti na Marsu ali pa, kako izboljšati svoj spomin?
Episodes
-
Bukov ostrigar - strupena ali užitna goba? (ZmK-13)
Bukov ostrigar je užitna in celo zdravilna goba, ki jo lahko najdemo v naravi, brez večjih težav pa jo lahko gojimo tudi doma. Leta 2002 so iz bukovega ostrigarja izolirali protein ostreolizin, za katerega se je izkazalo, da v zelo nizkih koncentracijah povzroča funkcionalne in morfološke…
more -
Od prvih galaksij do temne snovi - Življenjepis našega vesolja (ZnC-66)
Ljudje smo se od nekdaj spraševali, od kod smo in kam gremo. V tem pogovoru bomo razkrili, kako astronomi vidimo začetke nastanka galaksij in kako preučujemo lastnosti temne snovi, ki močno vpliva na razvoj našega Vesolja.
-
Rekonstrukcija klime v preteklosti s pomočjo dreves (ZmK-12)
V Ljubljani merimo temperaturo od leta 1850. Pa bi lahko izvedeli, kakšna je bila temperatura v Ljubljani tudi pred začetkom merjenja, na primer poleti leta 1700? Odgovor je pritrdilen, to pa je mogoče z dendrokronologijo. To je veda, kjer analizirajo drevesne branike oziroma letne prirastke...
-
Kako dobro poznamo svojih 100 bilijonov celic? (ZmK-11)
Celice so najmanjši deli živih organizmov oziroma gradbeni elementi življenja. Človeško telo sestavlja približno 100 bilijonov celic. Kako dobro poznamo zgradbo, funkcijo in delovanje naših celic in njihov pomen za normalno delovanje našega organizma? Poznamo osnovne gradnike celice, poznamo...
-
Ujeti veliko ali majhno ribo?
Odgovorili bomo na vprašanje ali je bolje jesti velike ali majhne ribe. Govorili bomo o nevarnih snoveh v okolju, o dioksinih, polikloriranih bifenilih in spojinah ki motijo hormonsko ravnotežje in kakšni so vplivi onesnaženega okolja na kvaliteto hrane, vode in zraka.
-
Znanstveni slam (ZnC-66)
Znanstveni slam je priložnost za raziskovalce na začetku kariere, da svoje raziskave na zanimiv in privlačen način predstavijo širši javnosti in s svojimi izvirnimi pristopi navdušijo publiko. V Sloveniji smo doslej izvedli dva: Prvi znastveni slam in Znanstveni BIO slam ob 70. letnici…
more -
Različne podobe piva
Raznolikost tehnološkega procesa proizvodnje piva se odraža predvsem v mnogih senzoričnih podobah piva. Izbor in lastnosti osnovnih surovin, spremenljivi tehnološki parametri posameznih faz procesa, različni delovni mikroorganizmi, so samo nekateri od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na širino...
-
Industrijske nesrece (ZnC-64)
Pod pojmom industrijske nesreče razumemo večje nesreče v nevarnih industrijskih obratih, ki imajo lahko težke posledice znotraj in izven obrata. Nesreče v obratih, kjer se nahajajo večje količine nevarnih snovi, imajo lahko težke posledice na zdravje ljudi, uničenje lastnine in škodo v okolju.…
more -
Glive v oblakih (ZmK-9)
Izjemno nizke ali izjemno visoke temperature, zelo nizek ali visok pH vode ali velika slanost preprečujejo razvoj večine organizmov. V solinah, v mrtvem in rdečem morju, na gejzirjih, v puščavah, v kraških jamah in celo v pomivalnih in pralnih strojih v naših domovih živijo zato posebej…
more -
Zdravilne gobe (ZmK-10)
prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta, UL moderatorka: Renata Dacinger, TV Slovenija
-
Odlični v znanosti 2017 - Medicina
Odlični v znanosti je vsakoletni projekt Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. V letu 2017 se bo zvrstilo šest dogodkov, na katerih bodo predstavljeni vidnejši dosežki preteklega leta. Dogodek, na katerem bo predstavljenih pet dosežkov s področja medicine, bo...
-
Strast do nevednosti (ZnC-63)
Kaj se je zgodilo z našo pozornostjo v času "post-resnice"? Zakaj tako hitro ignoriramo dejstva in zapremo oči pred neprijetnimi informacijami? Ignoranca in zanikanje sta danes vse prisotna. Razgovor o strasti do nevednosti bo pokazal, da slednjo prevečkrat gledamo kot nekaj negativnega. Obstaja...
-
Obeti nanotehnologij in varnost nanodelcev (ZnC-62)
Nanotoksikologija je postala kompleksno interdisciplinarno področje, ki analizira morebitne škodljive vplive nanodelcev, pri tem pa je najmanj raziskana potencialna imunogenost nanodelcev. Poleg kompleksnosti samega imunskega sistema se je tudi pokazalo, da še vedno preslabo poznamo lastnosti...
-
Senzor za stres in srečo (ZnC-61)
To, kar se danes zdi znanstvena fantastika, je za nas znanstvenike, jutri realnost. Znanstveniki in raziskovalci vedno zremo v prihodnost. Podobno kot je to počel že Leonardo da Vinci, ki je razvijal stvari, ki so se začele uresničevati veliko stoletij kasneje. Genialno, navdušujoče, nikoli...
-
Raziskovalci: odvečen strošek ali skriti dragulj uspešnega gospodarstva (ZnC-60)
Znanost in gospodarstvo sta dolga stoletja živela vsak na svojem bregu. Današnje gospodarstvo pa vedno intenzivneje išče neizkoriščene potenciale za ekonomski uspeh in se zato vedno manj sramežljivo spogleduje z akademsko sfero. A pred poroko se morata partnerja spoznati ter poiskati načine...
-
Znanstveni BIO slam (ZnC-59)
Ko se na srečanju znanstvenikov tudi pošteno nasmejiš... Na spomladanskem znanstvenem (BIO) slamu, ki je bil posvečen 70-letnici Biotehniške fakultete, se je predstavilo osem raziskovalcev s fakultete in kot deveti še njen dekan. Dogodek sta moderirala (in zelo zabavala občinstvo) novinarka Maja...
-
Zdravljenje raka s pospeševalniki delcev (ZnC-57)
Pospeševalniki delcev pospešijo nabite osnovne delce - elektrone, protone, pa tudi ione težjih atomskih jeder, do skoraj svetlobne hitrosti. Pred več kot 100 leti so bili razviti za potrebe raziskav v jedrski fiziki in fiziki osnovnih delcev, kjer so ključnega pomena tudi danes, na primer...
-
Severni Jadran: viharni valovi, orkanske burje in naftna razlitja (ZnC-58)
Temeljne fizikalne zakone morja in atmosfere dokaj dobro poznamo. Žal pa to ne pomeni, da dobro razumemo tudi procese, ki se po teh zakonih ravnajo ter določajo vedenje in medsebojne vplive morja in atmosfere. O tem vemo presenetljivo malo - to predstavlja velik znanstveni izziv, obenem pa ni…
more -
Rudna geologija (ZmK-8)
Rudarstvo je zaradi neznanja in napak pogosto močno degradiralo ali onesnažilo obsežna območja. Zgodovinski rudarski odpadki v času nastanka niso bili gospodarsko zanimivi. Danes jih lahko po mnogih desetletjih ali celo stoletjih z novimi metodami predelamo in pridobimo preostale zanimive…
more -
Nove možnosti diagnostike in zdravljenja raka (ZnC-56)
Danes imamo veliko potencialnih zdravil, ki neuspešno zaključijo svojo pot v kliničnih ali pa tudi že predkliničnih testiranjih, pri čemer sta zelo pogosta vzroka neučinkovitost in toksičnost. Zato se veliko sredstev namenja razvoju dostavnih sistemov za zdravila, ki bi lahko te pomanjkljivosti...
-
Kam je izginila vsa antisnov? (ZmK-7)
V Tsukubi na Japonskem so pred sedmimi leti ugasnili trkalnik za elektrone in pozitrone. Temeljito so ga predelali in zdaj spajajo še zadnje komponente, ki so v pospeševalniku zato, da žarke elektronov in pozitronov krmilijo po 3km dolgem obroču. Tudi detektor, s katerim zaznavajo rezultate…
more -
Komu verjeti? (ZnC-55)
Kako je mogoče, da se v svetu, v katerem še nikoli ni bilo dostopnih toliko informacij in možnosti njihovega preverjanja, razraščata praznoverje in lahkovernost? Kako se uspe neresnicam s tako lahkoto prikrasti v ospredje javne pozornosti in verodostojnosti vehementno izzivati znanost in…
more -
Strojno učenje in Mars Express (ZmK-6)
Lani spomladi je Evropska vesoljska agencija ESA organizirala tekmovanje v okviru katerega je bilo treba izdelati model za napovedovanje porabe električne energije na vesoljski sondi Mars Express. Čeprav je bila izstreljena že leta 2003 in je porabila že večino goriva, sonda še vedno deluje. Eden...
-
Karierne poti mladih znanstvenikov doma in v tujini
V dveh sezonah #MetaPHoDcast je bilo intervjuvanih preko 70 mladih znanstvenikov, Metina lista pa je konec leta izdala zbornik njihovih prispevkov. Kje so ti raziskovalci in raziskovalke danes? S čim se ukvarjajo?
-
Biomasa - vir surovin, energije in nanoceluloze (ZmK-5)
Bi lahko iz lesa delali lepila, gorivo, zelo trden material, arome, zdravilne učinkovine? Biomasa pomeni ogromen in obnovljivi vir. Le manjši del se uporablja v lesni industriji, ostaja pa velikanska količina odpadkov in neizkoriščene biomase. Ostanki pri predelavi lesa, polomljeno pohištvo,...
-
Odlični v znanosti 2016 - Naravoslovje, 2.del
Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način...
-
Odlični v znanosti 2016 - Medicina
Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način...
-
Nova spoznanja o črnih luknjah (ZmK-3)
Ko so teoretično napovedali črne luknje, so dolgo veljale zgolj za matematično posebnost. Danes, 100 let pozneje, pa imamo dokaze, da zares obstajajo v vesolju. “Lahke” črne luknje, z masami nekaj mas Sonca, nastanejo ob koncu življenske poti masivnih zvezd, ko sredica zvezde kolapsira v črno...
-
Odlični v znanosti 2016 - Biotehnika
Odlični v znanosti je eden izmed projektov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS v okviru promocije znanosti. Namenjen je predstavitvi znanstvenih dosežkov strokovni in splošni javnosti ter spodbujanju povezav med potrebami družbe in rešitvami, ki jih znanost lahko ponudi. Na ta način...
-
Crni ogljik: povzročitelj podnebnih sprememb (ZnC-54)
Črni ogljik v ozračju je drugi najpomemmbnejši pozročitelj segrevanja planeta, saj zaostaja le za ogljikovim dioksidom. Obenem je tudi dober pokazatelj nezaželenih vplivov z delci onesnaženosti zraka na zdravje. Kratkoročni ukrepi za znižanje koncentracij črnega ogljika v ozračju, ki bi jih...
-
Kako onesnaženo je slovensko morje? (ZmK-2)
Morje je tisti končni cilj, kjer žal še vedno pristane veliko naših odpadkov. Nekatera morja so zelo onesnažena, druga malo manj. Pred slabimi 20 leti je kapitan Charles Moore v Severnem Tihem oceanu po naključju našel največje svetovno smetišče. Zaradi njegove velikosti so ga nekateri…
more -
Citostatiki v okolju (ZnC-53)
Razvoj zdravil ima skupaj z napredkom moderne medicine nedvomne zasluge za daljše in bolj kakovostno življenje ljudi. Vendar ima ta razvoj tudi svojo temno stran, saj se zaradi povečane porabe zdravil povečujejo tudi količine njihovih ostankov v okolju, kar predstavlja tveganje tako za okolje kot...
-
Živalski strupi: od smrtonosnega k zdravilnemu (ZnC-52)
Živalsko kraljestvo vsebuje več kot 100.000 strupenih vrst. Najdemo jih med strunarji (plazilci, ribe, dvoživke, sesalci), iglokožci (morske zvezde, ježki), mehkužci (polži stožci, hobotnice), kolobarniki (pijavke), nitkarji, členonožci (pajki, insekti, stonoge) in ožigalkarji (morske vetrnice,...
-
Parodontalna bolezen: od mikrobnega neravnovesja do sistemskega vnetja (ZnC-51)
Najpogostejši bolezni zob, ki tudi danes žal še vedno prizadeneta skoraj vsakogar, sta zobni karies in parodontalna bolezen. Čeprav obe bolezni nastaneta v povezavi z bakterijami zobnih oblog, je njuna narava zelo različna. Za razliko od zobnega kariesa, ki nastane zaradi neposrednega delovanja...
-
Zemlja ni nekaj izjemnega v vesolju (ZnC-50)
Od renesanse vemo, da je Zemlja le eden od mnogih planetov, ki krožijo okoli naše zvezde, našega Sonca. V zadnjih sto letih smo ugotovili, da je v naši Galaksiji še stotine milijard zvezd, okoli katerih tudi zelo pogosto krožijo Zemlji podobni planeti. Tudi naša galaksija ni nič posebnega, v...
-
Zdravljenje z matičnimi celicami (ZmK-1)
O zdravljenju živali z matičnimi celicami bo govoril Luka Mohorič iz slovenskega podjetja Animacel, ki je bilo četrto na svetu, ki je uporabljalo matične celice za zdravljenje živali, in je še danes vodilno na svetu na tem področju. Z njim se bo pogovarjala Renata Dacinger, urednica oddaje o...
-
Bolezni možganov: izziv za družbo in znanost (ZnC-49)
Bolezni možganov so številne in pogoste. Kar vsak tretji prebivalec Slovenije neposredno ali posredno trpi zaradi teh bolezni, ki predstavljajo tudi veliko breme za celotno družbo. Nevrodegenerativne bolezni, ki so pogostejše v starosti, predstavljajo zaradi staranja prebivalstva grozečo…
more -
Znanstveni-slam (ZnC-48)
Zakaj sem znanost prevedla v teater (dr. Nena Močnik, FDV, UL), Izotopi iz podzemlja (Bor Krajnc, IJS, doktorand na MPŠ), Zdravljenje kosti kot znanstvena fantastika (dr. Ana Gantar, IJS), Jamska detektivka o zakladu v Hudi luknji (dr. Alja Žorž, Zavod za varstvo kulturne dediščine), Z nanovlakni...
-
Kaj imajo skupnega računalnik, babica in antični zdravnik s Kosa? (ZnC-46)
Na spletu in v literaturi naletimo na številna priporočila in podatke o prehrani, ki so lahko koristen vir informacij, lahko pa ustvarijo tudi zmedo zaradi nasprotujočih si izjav. Napredne računalniške tehnologije pa omogočajo pregledovanje in harmonizacijo obsežnega prostora podatkov, kar nam...
-
Koliko ostankov zdravilnih učinkovin konča v okolju? (ZnC-47)
Zdravilne učinkovine delujejo še dolgo po tem, ko zapustijo naše telo. Glavni vir onesnaženja okolja s temi t.i. "novimi onesnažili" predstavljajo bolnišnične, komunalne in industrijske odpadne vode, njihova prisotnost v okolju pa je pomembna predvsem zaradi možnih neželenih učinkov, ki jih...
-
Kje so meje zmogljivosti baterij? (ZnC-44)
Baterije so nepogrešljiv spremljevalec sodobne civilizacije, saj si skoraj ne moremo predstavljati življenja brez avtomobilov, elektronskih naprav in vsakdanjih pripomočkov. Vendar njihov razvoj ne sledi potrebam na področju elektromobilnosti. Podnebne spremembe, onesnaženost in pretirano...
-
Zdravila ali Pehtini zvarki? (ZnC-43)
Zdravilne rastline lahko ustrezno obravnavamo le s kombinacijo različnih znanstvenih ved, npr. farmacije, medicine, botanike, kemije, zgodovine in etnologije. Ne smemo pa zanemariti niti neznanstvene plati zdravilnih rastlin, torej njihove uporabe v alternativni medicini. Zdravilne rastline so…
more -
Kvantni triki: teleportacija, kriptografija, kvantni računalniki (ZnC-42)
Kvantna fizika govori o zakonih, ki veljajo za zelo majhne objekte, katere napovedi se pogosto zdijo skregane z zdravo pametjo. Ta drugačnost pa hkrati omogoča, da počnemo popolnoma nove stvari. Kvantni računalniki so za nekatere postopke bistveno boljši, kot klasični, kvantna teleportacija…
more -
Planiški vetrovnik (ZnC-41)
Kako daleč bi lahko letel Peter Prevc na Planiški skakalnici v idealnih razmerah? Kakšni aerohidrodinamski pojavi vplivajo na skok padalca? Kaj nam o tem lahko pove novi vetrovnik v Planici?
-
Laboratorijske živali (ZnC-40)
Uporaba živali v raziskavah je tematika, ki pogosto razdvaja javnost. Nasprotniki uporabe živali navajajo neetičnost takšnih raziskav ter vprašljivo uporabnost za boljše poznavanje človeškega telesa. A znanstveno mnenje je, da je uporaba živali v nekaterih raziskavah še vedno neobhodno potrebna,...
-
Odlicni naravoslovje II (ZnC-39)
Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS Določanje plazov z radarsko metodo dr. Mateja Jemec Auflič,...
-
Odlicni naravoslovje I (ZnC-38)
Vpliv antropogenih dejavnikov in klimatskih sprememb na morske mikroorganizme (Dr. Tinkara Tinta, Morska biološka postaja Piran, NIB) Izcedne vode iz odlagališč odpadkov in kositer (Prof. dr. Radmila Milačič, Odsek za znanosti o okolju, IJS) Določanje plazov z radarsko metodo (dr. Mateja Jemec...
-
Odlični v znanosti - medicina (ZnC-37)
- Električni pulzi in kemoterapija v boju proti zasevkom raka Asist. dr. Ibrahim Edhemović, Onkološki inštitut Ljubljana - Ali se avtizem skriva v naših genih? Dr. Jernej Kovač, Služba za specialno laboratorijsko diagnostiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana - Nenaden zastoj srca izven…
more -
Srečanje z robotom 2020 (ZnC-36)
V predavanju je predstavljena današnja stopnja razvoja humanoidnih robotskih sistemov in odgovor na vprašanje, kako blizu smo humanoidnim robotom, ki bodo koristni za opravljanje del v človekovih okoljih. Predstavljene so bile tehnologije, ki so potrebne za razvoj inteligentnih humanoidnih...
-
Aklimatizacija za Mars (ZnC-35)
Se bomo lahko nekoč odselili z našega planeta? Je življenje na drugih planetih, recimo na Marsu, možno? Ste se kdaj vprašali, kako bi človeški organizem prenesel nekajmesečno potovanje, verjetno podobno nočni mori v majhni neudobni kapsuli, v kateri bi pridno reciklirali svoj pot, solze in urin,...
About this show
Se sprašujete o količini živega srebra, ki ste ga v sobotnem kosilu pojedli z ribo, o tem, kako hitro se izloča iz amalgamskih plomb in s čim le-te lahko zamenjamo? Ali pa Vas morda bolj zanima Higgsov bozon, ITER ali lanski pridelek sončnih elektrarn v Sloveniji? Bakterije, virusi in koloidno srebro? Se sprašujete, če so za debelost krivi vaši geni? Če lahko vzgojimo novo kost v laboratoriju in koliko je možnosti, da bi s pomočjo matičnih celic slepim vrnili vid? Kje se nahajajo hormonski motilci, zakaj Pipistrelova letala zmagujejo na Nasinih tekmovanjih, kako preživeti na Marsu ali pa, kako izboljšati svoj spomin?
Hosted by
Znanost na cesti
Categories