Humanistika v pogovoru – Šolski center Postojna

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se poglabljamo v razumevanje totalitarizma kot ene najradikalnejših oblik politične oblasti sodobnega sveta. Izhodišče razprave je referat dijaka Gregorja Samse, ki totalitarizem ne obravnava zgolj kot zgodovinski pojav 20. stoletja, temveč kot kompleksen preplet ideologije, politične moči in psiholoških mehanizmov množic.Epizoda predstavi ključne značilnosti totalitarnih sistemov – od vseobsegajoče ideologije, propagande in represije do izbrisa meje med javnim in zasebnim življenjem. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, zakaj ljudje totalitarne režime sploh podpirajo, ter psihologiji množične formacije, ki razkriva, kako strah, negotovost in izguba smisla ustvarjajo plodna tla za izgubo kritičnega mišljenja. Pogovor se zaključi z razmislekom o aktualnosti totalitarizma danes in opozorilom, da nevarnost ne tiči le v nasilnih režimih, temveč tudi v postopni normalizaciji nadzora in omejevanja svobode.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Bernholz, P. (2004). Totalitarianism. V C. K. Rowley & F. Schneider (ur.), The encyclopedia of public choice (str. 907–910). Springer. https://doi.org/10.1007/978-0-306-47828-4_201Desmet, M. (2022). Psihologija totalitarizma. Založba Sanje.IUS-INFO. (2007, 31. januar). Totalitarizem (1. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10239IUS-INFO. (2007, 7. februar). Totalitarizem (2. del). https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10244Traverso, E. (2020). Totalitarizem: Zgodovina razprave. Založba Sophia.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijaka 4. letnika gimnazije posvečata feministični politični teoriji in njenemu radikalnemu premisleku o tem, kaj sploh šteje kot politično. Izhodišče pogovora je referat, ki ga je pripravil Jan Tomšič, v katerem pokaže, kako je bila politična teorija zgodovinsko oblikovana po meri moških ter zakaj formalna enakost med spoloma še ne pomeni dejanske pravičnosti.Epizoda odpira ključne teme, kot so patriarhat in spolna pogodba, delovanje političnih strank in volilnih sistemov, vprašanje spolnih kvot ter razkritje politike kot še vedno pretežno moške domene. Poseben poudarek je namenjen skrbstvenemu delu in etiki skrbi, ki ju feminizem postavlja v središče političnega razmisleka, ter sodobnim razpravam o pravičnosti in identiteti. Gre za poglobljen razmislek o tem, zakaj feminizem ne zahteva le vključevanja žensk v obstoječe strukture, temveč zahteva preoblikovanje politike same v bolj vključujoč in pravičen prostor za vse.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:DeepSeek. (2025). DeepSeek (Različica 3) [Velik jezikovni model]. https://deepseek.comJalušič, V., & Antić, M. G. (2001). Ženske – politike – možnosti: Perspektive politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi. Mirovni inštitut. https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/MI_politike_zenske-politike-moznosti_slo.pdfJeretič, S. (2000). Feminizem in politika emancipacije. Teorija in praksa, 37(3), 475–494. https://d1wqtxts1xzle7.cloudfront.net/96685063/tip20003jeretic-libre.pdfSharan, S. S. (2023). Pojem identitete in kategorija spolne identitete v feminističnih političnih teorijah [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=151419

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijakinja Julija Žbona posveča vprašanju ekološke pravičnosti in naši moralni odgovornosti do sveta, ki ga bomo zapustili prihodnjim generacijam. Dijakinja ekološke probleme ne obravnava zgolj kot tehnično ali znanstveno vprašanje, temveč predvsem kot etični in politični izziv sodobne družbe.Epizoda premisli povezavo med industrijskim razvojem, potrošništvom in onesnaženjem ter odpira ključno vprašanje pravičnosti: kdo ima koristi od današnjega razvoja in kdo nosi njegove posledice. Poseben poudarek je namenjen dolžnosti neškodovanja prihodnjim generacijam ter vlogi posameznika in politike pri soočanju z globalno okoljsko krizo. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj ekologija ni le skrb za naravo, temveč tudi temeljno vprašanje pravičnosti, odgovornosti in solidarnosti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Fran. (b. d.). Ekologija. Iskanje po slovarjih. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=ekologija&hs=1Grušovnik, T. (2015, 29. september). V iskanju okoljske pravičnosti. Pogledi. Pridobljeno 25. 3. 2026 s https://pogledi.delo.si/knjiga/v-iskanju-okoljske-pravicnostiMiščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije (5. ponatis). Mladinska knjiga.

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo konceptu multikulturne države in njegovim filozofskim dilemam. Izhodišče razmisleka dijakinje 4. letnikia gimnazije Kaje Krečič je vprašanje, kako lahko sodobna država pravično ureja sobivanje različnih kultur, identitet in življenjskih slogov.Epizoda odpira temeljna vprašanja o kulturni identiteti, enakosti in vlogi države pri varovanju manjšin, ob tem pa primerja različne državne modele – od »kulturno slepe« nevtralne države do multikulturnega pristopa. Posebna pozornost je namenjena primeru Avstralije, ki razkriva razkorak med formalno enakostjo in dejansko pravičnostjo, ter Rawlsovi teoriji pravičnosti in tančici nevednosti kot filozofskemu orodju za razmislek o vključujoči družbi. Epizoda spodbuja poglobljen premislek o tem, ali je pravična družba tista, ki razlike zgolj dopušča – ali tista, ki jih dejavno priznava in vključuje.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Pintarič, A. (2006). Multikulturna država Avstralija [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=8628&lang=slvMišević, N., Klampfer, F., Kante, B., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.Vidic, M. (2018). Reprogramiranje po metodi tančice nevednosti. eRast. https://www.erast.si/2018/01/reprogramiranje-po-metodi-tancice-nevednosti

Tokrat se v epizodi podcasta Humanistika v pogovoru posvečamo vprašanju, kako uskladiti avtoriteto in svobodo posameznika. Kaja Čebron, dijakinja 4. letnika gimnazije, v pogovoru raziskuje, zakaj je neka oblika oblasti nujna za delovanje družbe, hkrati pa problematizira nevarnost, da avtoriteta preraste v neupravičeno omejevanje svobode.Epizoda predstavi različna filozofska stališča o svobodi – od determinizma do libertarizma in kompatibilizma – ter razmišlja o pojmu legitimne oblasti. Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med demokracijo in avtokracijo ter vprašanju, zakaj je prav nadzorovana in zakonita avtoriteta pogoj za zaščito človekovih pravic. Gre za premišljen razmislek o tem, zakaj svoboda brez pravil ni mogoča – in zakaj oblast brez omejitev ogroža prav tisto, kar naj bi varovala.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F. in Vezjak, B. (2008). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Our World in Data. (2026). Democracy. https://ourworldindata.org/democracyStanford Encyclopedia of Philosophy. (2004). Political authority. https://plato.stanford.edu/entries/authority/United Nations. (b. d.). Human rights. https://www.un.org/en/global-issues/human-rights

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu osrednjih vprašanj politične filozofije: kako razumeti socialno pravičnost in kakšno vlogo ima pri tem enakost. Gost razprave je Aljaž Smerdel, dijak 4. letnika gimnazije, ki premišljeno poveže klasične filozofske uvide Aristotela z vplivno Rawlsovo teorijo pravičnosti ter jih postavi v kontekst sodobnih družbenih neenakosti.Epizoda odpira vprašanja, ali je popolna enakost sploh dosegljiva in zaželena, kakšna je razlika med enakostjo možnosti in enakostjo izida ter zakaj formalna enakost pogosto ne zadošča. Poseben poudarek je namenjen izobraževanju kot preizkusnemu kamnu pravične družbe. Gre za poglobljen, a jasen razmislek o tem, kaj pomeni biti pravičen v svetu neenakih izhodišč.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Aristotel. (2016). Nikomahova etika (K. Gantar, prev.). Slovenska matica. (Izvirno delo objavljeno okoli 350 pr. n. št.)Dečman, M. (b. d.). Pravičnost v izobraževanju (družbene neenakosti in Rawlsova teorija pravičnosti) [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Digitalna knjižnica FDV. [sumljiva povezava odstranjena]Enciklopedija slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. (b. d.). Liberalizem. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/liberalizem/Mirovni inštitut. (2004). Enakost in diskriminacija: Sodobni izzivi za pravosodje. https://www.mirovni-institut.si/wp-content/uploads/2014/08/Enakost_in_diskriminacija.pdfŠola za ravnatelje. (2012). Enake možnosti in družbena (ne)enakost v družbi znanja. https://solazaravnatelje.si/ISBN/978-961-6637-71-8.pdfTaliaferro, C. (2014). Pravičnost in enakost (T. Tement, prev.). Zofijini.net – Društvo za razvoj humanistike. http://zofijini.net/pravicnost-in-enakost

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se dijak 4. letnika gimnazije Marko Čeligoj Petrić loteva ene najbolj vztrajnih dilem politične in moralne filozofije: ali naj ima prednost svoboda posameznika ali varnost skupnosti. Dijak s pomočjo klasičnih in sodobnih teorij – od Hobbesa, Locka in Milla do Isaiaha Berlina in Michela Foucaulta – premišljuje, zakaj se ljudje delu svoje svobode sploh odpovemo in kje so meje legitimnega nadzora. Posebno pozornost namenja digitalni dobi, panoptizmu in etičnim dilemam kriznih ukrepov, kjer se vprašanje sorazmernosti med varnostjo in svobodo še posebej zaostri.Epizoda ponuja poglobljen, kritičen in aktualen razmislek o tem, kakšno ceno smo pripravljeni plačati za občutek varnosti – in kaj ob tem tvegamo izgubiti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Amnesty International. (2023). Nadzor s prepoznavo obrazov: Zakaj mora biti prepovedan v javnih prostorih. https://www.amnesty.org/enEU. (2024). Uredba o umetni inteligenci – AI Act. https://artificialintelligenceact.euHarari, Y. N. (2020, 20. marec). The world after coronavirus. Financial Times. https://www.ft.com/content/19d90308-6858-11ea-a3c9-1fe6fedcca75Mirovni inštitut. (2024). Meje varnosti: Kako protiteroristična zakonodaja krči civilno svobodo v EU. https://www.mirovni-institut.si/publikacijeSmith, J. (2023). Digitalni nadzor in avtoritarizem: študija kitajskega sistema socialnega kreditiranja. https://www.philjournal.org/digital-surveillance-2023.pdfTaylor, L. (2022). Tehnologija nadzora po krizah: kako nujni ukrepi postanejo trajni. https://www.ethicsandtech.com/surveillance-after-crisesZasebnost v dobi algoritmov: Poročilo o vplivu umetne inteligence na osebno avtonomijo. (2023). Privacy International. https://www.privacy-intl.org/reports/algorithms-2023

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo enemu temeljnih pojmov politične in družbene misli: razmerju med narodom in državo. Dijak Ivo Frank s sošolcem Gregorjem Samsa skozi sodobne filozofske in sociološke teorije razišče, ali je narod naravna danost ali zgodovinski konstrukt.Epizoda predstavi ključne ideje Benedicta Andersona in Ernesta Gellnerja ter razkrije, kako nacionalizem proizvaja občutek pripadnosti, ki ga pogosto dojemamo kot samoumevnega. Dijaka govorita o vlogi jezika, kulture, tiska in zgodovine pri nastanku narodov ter o tem, zakaj narod in država nista nujno isto. Gre za poglobljen, a razumljiv razmislek o identiteti, pripadnosti in političnih skupnostih v sodobnem svetu.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Anderson, B. (2006). Imagined communities: Reflections on the origin and spread of nationalism (Rev. ed.). Verso.Gellner, E. (1983). Nations and nationalism. Cornell University Press.Miščevič, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije: Etika in politika. Cankarjeva založba.

Tokrat v epizodi podcasta Humanistika v pogovoru odpiramo eno osrednjih vprašanj sodobnih demokratičnih družb: kako uravnotežiti svobodo posameznika in potrebo po kolektivni varnosti.Dijakinja Anika Podlogar skozi filozofsko in pravno perspektivo raziskuje, kdaj in zakaj je omejevanje svobode lahko upravičeno. Posebno pozornost epizoda namenja digitalni dobi, kjer se razmerje med zasebnostjo, nadzorom in varnostjo še dodatno zaostruje. V pogovoru razmišljamo o tem, ali je kompromis med svobodo in varnostjo res neizogiben, kje poteka meja legitimnega nadzora ter zakaj je zasebnost ključni prostor za razvoj posameznikove avtonomije.Epizoda ponuja premišljen in aktualen humanistični vpogled v dilemo, ki zaznamuje naš vsakdan.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Erčulj, M. (2021). Pravica do zasebnosti absolutno javnih oseb v dobi interneta [Magistrsko diplomsko delo, Univerza v Ljubljani]. Repozitorij Univerze v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=127829Evropska komisija. (2025). Digitalna načela in pravice. https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/digital-principlesFran, slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2025). Svoboda. Pridobljeno 17. 3. 2026 s https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svobodaSovdat, J. (2016). Izbor odločitev: 1991–2015. Ustavno sodišče Republike Slovenije. [sumljiva povezava odstranjena]Tratar, B. (2017, 21. januar). Kdor podreja svobodo varnosti, je upravičeno suženj. Delo. https://old.delo.si/sobotna/kdor-podreja-svobodo-varnosti-je-upraviceno-suzenj.htmlUstava Republike Slovenije (URS). (1991). Uradni list RS, št. 33/91-I. https://zakonodaja.com/ustava/urs/ii-poglavje-clovekove-pravice-in-temeljne-svoboscine

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo eni najvplivnejših filozofskih teorij 20. stoletja – Rawlsovi teoriji pravičnosti. Izhodišče pogovora je referat dijaka Staša Česna, ki na dostopen in sistematičen način predstavi ključne pojme Rawlsove misli, kot so izvorni položaj, tančica nevednosti in dve načeli pravičnosti.Epizoda odpira vprašanja o tem, kako bi morala biti družba urejena, da bi bila pravična za vse, zakaj Rawls dopušča družbene neenakosti in pod kakšnimi pogoji so te sploh sprejemljive. Ob tem se dotaknemo tudi pomena teorije za sodobno demokracijo ter najpogostejših kritik Rawlsovega pristopa. Gre za vsebinsko poglobljen, a razumljiv razmislek o razmerju med svobodo, enakostjo in pravičnostjo v sodobni družbi.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2006). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Rawls, J. (2003). Pravičnost kot poštenost. Krtina.Sandel, M. J. (2011). Pravičnost: Kako ravnati prav. Mladinska knjiga.

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se podajamo v razmislek o enem ključnih izzivov sodobnih družb – multikulturni državi. Uli Smerdel, dijakinja 4. letnika gimnazije, raziskuje, kaj multikulturalizem sploh pomeni, zakaj presega zgolj dejstvo kulturne raznolikosti ter kakšno vlogo ima država pri priznavanju identitet in zagotavljanju enakopravnosti. Epizoda odpira vprašanja prednosti in slabosti multikulturalizma, pomena identitete, politike prepoznanja ter vloge izobraževanja in medkulturnega dialoga. Gre za poglobljen, a dostopen pogovor o tem, ali je mogoče razlike živeti kot bogastvo – in pod kakšnimi pogoji.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Lambergar Khatib, M. (2012). Sožitje med kulturami: Poti do medkulturnega dialoga II. Založba Pivec.Miščević, N. (2002). Filozofija za gimnazije. Mladinska založba.Vidmar Horvat, K. (2006). Globalna kultura. Študentska založba.Bratož, M. (n. d.). Multikulturalizem in multikulturne vrednote v skupnem evropskem visokošolskem prostoru [PDF]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Bratoz-Mirna.pdf

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O kozmopolitizmu Meggie Novak, dijakinja 4. letnika gimnazije, predstavi kozmopolitsko utopijo kot vizijo sveta, v katerem bi vsi ljudje živeli kot del skupne moralne in politične skupnosti. Pogovor osvetljuje filozofske temelje kozmopolitizma – od antičnih stoikov in Kantove ideje večnega miru do sodobnih mislecev, kot so Nussbaum, Pogge in Habermas.Osrednji poudarek epizode je vprašanje, ali je kozmopolitska utopija zgolj nedosegljiv ideal ali pa pomembno normativno vodilo pri soočanju z globalnimi izzivi, kot so neenakost, migracije, podnebne spremembe in kršitve človekovih pravic. Posebno pozornost pogovor namenja vlogi mladih, ki v globaliziranem svetu pogosto delujemo onkraj nacionalnih meja in s svojim angažmajem že udejanjamo nekatere kozmopolitske ideje. Epizoda ponuja kritičen, a navdihujoč razmislek o tem, kako razširiti naš krog moralne odgovornosti v sodobnem svetu.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2016). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Miščević, N. (2014). Kozmopolitizem: Moralna teorija v globaliziranem svetu. Krtina.Pogge, T. (2006). World poverty and human rights. Polity Press. https://www.researchgate.net/publication/228008808_World_Poverty_and_Human_Rights

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom Kaj je multikulturalna država? dijakinja 4. letnika gimnazije Lana Bubnič izhaja iz svojega referata, ki ga je pripravila v okviru pouka filozofije in ki obravnava multikulturalizem kot enega osrednjih izzivov sodobnih držav. Pogovor se osredotoča na razliko med navidezno »nevtralno« državo in dejansko pravično ureditvijo, ki aktivno priznava kulturno, jezikovno in narodno raznolikost svojih prebivalcev.S pomočjo primerov iz prakse, filozofskih utemeljitev (Charles Taylor, John Rawls) in miselnega eksperimenta tančice nevednosti poteka razprava o tem, zakaj enakost pred zakonom še ne pomeni enakosti v resničnem življenju ter zakaj multikulturalna država poleg individualnih pravic priznava tudi kolektivne pravice manjšin. Epizoda odpira vprašanja identitete, vključevanja, pravičnosti in nevarnosti asimilacije ter poslušalce vabi k razmisleku o tem, kako je mogoče v raznolikosti graditi skupno politično skupnost.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2002). Učbenik za filozofijo: Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.Pikalo, J. (2003). Multikulturalizem in vprašanja identitete. Teorija in praksa, 40(1), 108–122. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSAKK1FQHercog, T. (2025). Nevtralnost v mednarodnem pravu: Nevtralnost v Evropi v 21. stoletju (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=92838&lang=slv&prip=rul:26733405:d4

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O komunitarizmu Sara Šircelj, dijakinja 4. letnika gimnazije, tematizira komunitarizem kot filozofsko in politično usmeritev, nastalo kot kritika sodobnega individualizma. Pogovor se osredotoča na temeljno idejo, da posameznik svoje vrednote, identiteto in moralna merila oblikuje znotraj skupnosti, ne pa kot povsem samostojen in od družbe ločen subjekt.S pomočjo misli avtorjev, kot so Alasdair MacIntyre, Charles Taylor in Michael Sandel, dijakinja razpravlja o pomenu skupnih vrednot, solidarnosti in odgovornosti ter o vlogi etike in skupnega dobrega v sodobni družbi. Epizoda odpira tudi kritična vprašanja:Kje so meje vpliva skupnosti?Kako preprečiti izključevanje manjšin? inKako vzpostaviti ravnotežje med svobodo posameznika in zahtevami skupnosti?Poslušalec je povabljen k premisleku o tem, kaj pomeni biti član skupnosti in kakšna družbena povezanost je potrebna za pravično in vključujočo družbo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Strle, A. (2019). Etika in politika. DZS.Vezjak, B., Kante, B., Klampfer, F., & Miščević, N. (2013). Filozofija za gimnazije. DZS.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se še malo poglobimo v razmerje med narodom in državo ter v vprašanje, kaj danes sploh pomeni politična pripadnost. Zala Malečkar, dijakinje 4. letnika gimnazije, s sošolko temo naroda in države obravnava skozi prizmo politične filozofije – od antike do sodobnih teorij.Razprava se dotika klasičnih pogledov Platona in Aristotela na državo kot moralno skupnost, nato pa sledi premiku v liberalno misel, kjer v ospredje stopita posameznikova svoboda in omejena vloga države. Posebna pozornost je namenjena teoriji Johna Rawlsa in njegovi ideji »tančice nevednosti«, ki ponuja iskanje ravnotežja med svobodo, enakostjo in solidarnostjo.V drugem delu epizode sošolki odpreta eno ključnih vprašanj sodobnosti: kako razlikovati med narodom kot etnično skupnostjo in nacijo kot politično skupnostjo državljanov. Pogovarjata se o problemih nacionalne države, manjšin, priseljevanja ter o ideji ustavnega patriotizma kot možnem odgovoru na izzive pluralnih družb. Epizodo sklene razmislek o tem, zakaj je prihodnost demokratične države odvisna od sposobnosti povezovanja svobode, pravičnosti in občutka skupnosti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Aristotel. (2002). Nikomahova etika. Slovenska matica.Habermas, J. (2003). Vključevanje drugega: Študije k politični teoriji. Študentska založba.Platon. (1976). Država. Cankarjeva založba.Rawls, J. (2011). Teorija pravičnosti. Društvo za teoretsko psihoanalizo.Miščević, N., et al. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo temelje pravične družbe skozi prizmo liberalizma in revolucionarne misli enega najvplivnejših filozofov 20. stoletja Johna Rawlsa. Ali je mogoče doseči soglasje o tem, kaj je pravično, če ima vsak posameznik svoje interese? Z dijakinjo 4. letnika gimnazije Živo Požar Rudolf se pogovarjamo o tem, zakaj liberalizem poleg svobode mišljenja in izražanja potrebuje tudi iskanje ravnotežja med svobodo in enakostjo. Osrednji del pogovora namenjamo znamenitemu utilitarističnemu miselnemu eksperimentu: tančici nevednosti.V pogovoru boste izvedeli:Kaj je tančica nevednosti kot izhodišče? Kako nas zamišljena situacija, v kateri ne poznamo svojega družbenega statusa ali sposobnosti, prisili k nepristranskosti.Dve načeli pravičnosti: Zakaj Rawls meni, da so neenakosti dopustne le, če koristijo tistim, ki so v najslabšem položaju.Aktualnost teorije danes: Kako nam lahko Rawlsov pristop pomaga pri reševanju sodobnih vprašanj neenakosti in skrbi za najšibkejše člane družbe.Pridružite se nam pri razmisleku o tem, kako bi oblikovali pravila družbe, če ne bi vedeli, ali se bomo zbudili kot bogati dediči ali kot tisti na robu preživetja.Ključna misel epizode: Čeprav popolne pravičnosti ni mogoče doseči, nam takšne ideje pomagajo, da se ji približamo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfe, F., in Vezjak, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba. Wenar, L. (2008). John Rawls. V E. N. Zalta (ur.), The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Stanford University. https://plato.stanford.edu/entries/rawls

V epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z naslovom O demokraciji dijakinja Larissa Ozbič (4. letnik gimnazije) izhaja iz svojega referata, ki ga je pripravila za pouk filozofije, v katerem demokracijo obravnava z vidika politične filozofije – od antičnih Aten do sodobnih izzivov predstavniške ureditve. Pogovor se osredotoča na temeljna vprašanja o legitimnosti oblasti, nevarnosti tiranije večine, razmerju med enakostjo in strokovnostjo ter pomenu deliberacije kot jedra demokratičnega procesa. Ob Platonu, Rousseauju, Tocquevillu, Arendt in Habermasu dijakinja s sogovornico razmišlja, zakaj demokracija ni le seštevek glasov, temveč zahteven etični projekt, ki živi le skozi kakovostno javno razpravo, aktivno državljanstvo in spoštovanje pluralnosti. Epizoda odpira tudi razmislek o sodobnem populizmu ter napetem, a ustvarjalnem odnosu med demokracijo in religijo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Eurozine. (2026). Democracy and philosophy. https://www.eurozine.com/democracy-and-philosophy-6Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2025). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Filozofski večer: Religija in demokracija. (n. d.). https://daf.splet.arnes.si/events/event/filozofski-vecer-religija-in-demokracija

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo vprašanje, zakaj demokracije ne moremo razumeti zgolj kot sistema volitev in preštevanja glasov, temveč kot proces skupnega razmišljanja in javne razprave. Izhodišče pogovora je referat dijakinje 4. letnika gimnazije Ajde Jenček, ki demokracijo osvetli skozi pojmovanje deliberacije.Epizoda predstavi idejo deliberativne demokracije, kot jo razvijajo filozofi, kot so Jürgen Habermas, Hannah Arendt in Amy Gutmann, ter poudari razpravo kot državljansko vrlino. Razmišljamo o tem, zakaj so poslušanje, enakost med razpravljavci in moč argumentov ključni za legitimne politične odločitve.Poseben poudarek je namenjen tudi sodobnim izzivom demokratične razprave: polarizaciji družbe, vplivu medijev in družbenih omrežij, pomanjkanju časa ter nevarnosti t. i. tiranije večine. Epizoda se zaključi z razmislekom o pomenu vzgoje za razpravo ter o tem, zakaj je sposobnost prisluhniti drugačnemu mnenju ena najzahtevnejših, a hkrati najnujnejših temeljnih praks demokratičnega življenja.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., & Vezjak, B. (2011). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Habermas, J. (1989). Strukturni preobražaj javnosti. ŠOU, Študentska založba.Zver, K. (2020). Deliberativna demokracija v sodobni politični teoriji (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

V svetu, ki vse bolj poudarja posameznika in njegovo popolno avtonomijo, se sprašujemo: smo res le ločeni otoki ali pa je naša bit neločljivo povezana s skupnostjo? V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru z dijakom 4. letnika gimnazije Svitom Širajem raziskujemo komunitarizem – filozofsko smer, ki se je razvila kot kritičen odgovor na prevladujočo tradicijo liberalizma (liberalizem se začne razvijati v času razsvetljenstva v 17. in 18. stoletju z misleci, kot je bil John Locke, v 20. stoletju pa je liberalizem doživel pomemben preporod, zlasti s teorijo pravičnosti Johna Rawlsa).V pogovoru obravnavamo:Posameznik vs. skupnost: Zakaj komunitaristi, kot je Michael Sandel, zavračajo idejo o »neobremenjenem jazu« in trdijo, da nas okolje oblikuje bolj, kot si mislimo.Zasebno je družbeno: Kako se naša identiteta in moralne vrednote gradijo skozi dialog z drugimi in tradicijo, v katero smo vpeti.Pravice in dolžnosti: Zakaj svoboda ne more obstajati brez odgovornosti do skupnega dobrega, od javnega šolstva do solidarnosti v kriznih časih.Kriza sodobne družbe: Ali pretiran individualizem vodi v osamljenost in upad zaupanja v institucije ter kako lahko komunitarni pristop povrne socialni kapital.Aktivno državljanstvo: Pomen sodelovanja v demokraciji in nevarnosti politične pasivnosti.Pridružite se nam pri iskanju ravnotežja med individualnimi pravicami in dolžnostmi do skupnosti, ki nam daje smisel in identiteto.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Etzioni, A. (1993). The spirit of community. Crown Publishers. https://www.basicbooks.com/titles/amitai-etzioni/the-spirit-of-community/9780671885243Jamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike. Teološka fakulteta UL. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Prirocniki_e5_AntonJamnik_Liberalizem.pdfMacIntyre, A. (1981). After virtue. University of Notre Dame Press. https://ndpr.nd.edu/reviews/after-virtue-a-study-in-moral-theoryMulhall, S., & Swift, A. (1996). Liberals and communitarians. Blackwell. https://global.oup.com/academic/product/liberals-and-communitarians-9780631194446Putnam, R. D. (2000). Bowling alone: The collapse and revival of American community. Simon & Schuster. https://www.simonandschuster.com/books/Bowling-Alone/Robert-D-Putnam/9780743203043Sandel, M. J. (1982). Liberalism and the limits of justice. Cambridge University Press. https://www.cambridge.org/core/books/liberalism-and-the-limits-of-justiceTaylor, C. (1989). Sources of the self. Harvard University Press. https://www.hup.harvard.edu/books/9780674824263

V tokratni oddaji podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo vprašanje pripadnosti skupnosti, ki ostaja eno temeljnih vprašanj filozofije in družboslovja. Skozi pogovor s sošolko Elina Tereze Mihelčič, dijakinja 4. letnika gimnazije, analizira, kaj sploh pomeni biti del naroda in ali je ideja enonacionalne države v sodobnem svetu sploh še vzdržna.O čem se pogovarjata sošolki?Narod kot »zamišljena skupnost«: Zakaj narod ni le naravno dejstvo, temveč rezultat vsakdanjih praks in simbolov, ki nam dajejo občutek povezanosti z ljudmi, ki jih nikoli ne spoznamo osebno?Teorije naroda: Pregled razlik med starejšimi pogledi (primordializem in parenializem), ki narode razumejo kot skoraj prirojene kategorije, ter modernizmom, ki trdi, da so narodi relativno nov produkt industrializacije in šolstva.Pasti nacionalizma: Razprava o nacionalizmu kot politični teoriji, ki lahko vodi v nevarno delitev med »nami« in »drugimi« ter postane sredstvo politične manipulacije.Pomen sobivanja: Zakaj je popolna ločitev med narodi praktično nemogoča in kako lahko prepletenost kultur bogati našo družbo?Ključno sporočiloNamesto iskanja popolne narodne enotnosti je v sodobnem svetu nujno spodbujati razumevanje, strpnost in sodelovanje. Nacionalizem sam po sebi ne ponuja zadostnega odgovora na vprašanje pripadnosti; mirna in stabilna družba namreč temelji na spoštovanju raznolikosti.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B, Klampfer, F., Vezjak, B. (2025). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga Založba, d. d.Mlekuž, E. (2023). Narod kot fikcija? [Raziskovalna naloga, Zveza za tehnično kulturo Slovenije]. https://zbirke.zotks.si/2023/resources/SS_filoz_3193.pdf

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se posvečamo liberalizmu kot eni temeljnih idejno‑političnih usmeritev sodobnih družb. Izhodišče pogovora je referat dijakinje 4. letnika gimnazije Sare Ivančič, ki liberalizem predstavi skozi njegov zgodovinski razvoj, osrednje vrednote ter notranje napetosti.Razprava se osredotoča na vprašanje svobode, njen odnos do enakosti in socialne pravičnosti ter na različne načine udejanjanja liberalizma na gospodarski, politični, socialni in kulturni ravni. Posebna pozornost je namenjena filozofskima pogledoma Platona in Immanuela Kanta ter pojmu negativne svobode, ki predstavlja eno ključnih teoretskih temeljev liberalne misli.Epizoda odpira tudi sodobna vprašanja: kako liberalizem odgovarja na družbene neenakosti, kakšne razlike obstajajo znotraj liberalne tradicije ter zakaj so liberalne vrednote v demokratičnih družbah pogosto samoumevne – a hkrati vedno znova izpostavljene izzivom. Pogovor je namenjen dijakom, učiteljem in vsem, ki jih zanima razmislek o svobodi, družbi in skupnem življenju v sodobnem svetu.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -Viri in literatura:Miščević, N., et al. (2020). Filozofija za gimnazije. Mladinska knjiga.Kos, J. (n. d.). Liberalizem. E-enciklopedija Slovenske osamosvojitve, državnosti in ustavnosti. https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/liberalizemJamnik, A. (2022). Liberalizem, komunitarizem in vprašanje etike: Priročnik teološke fakultete. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani. https://www.teof.uni-lj.si/uploads/Prirocniki_e5_AntonJamnik_Liberalizem.pdf

Ali je politika danes res nevtralno polje enakih možnosti ali pa so njena pravila še vedno pisana po meri moških? V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru gostimo Saro Defrančeski, dijakinjo 4. letnika gimnazije, ki skozi svoj referat raziskuje globine feministične politične teorije. Skupaj bomo prevprašali uveljavljeno ločnico med javnim in zasebnim ter raziskali, zakaj feministična misel vztraja pri kredu, da je »zasebno politično«.V pogovoru se dotaknemo ključnih tem:Onkraj volilne pravice: Zakaj formalna enakopravnost še ne pomeni dejanske moči v družbi.Kritika klasične filozofije: Od Rousseaujeve izključitve žensk do odgovora Mary Wollstonecraft.Nevidne ovire in »moški klubi«: Kaj so to ornamentalna mesta na volilnih listah in zakaj so ključne funkcije še vedno v rokah moških.Strukturni patriarhat: Kako neenaka delitev skrbi za dom in družino neposredno vpliva na politično kariero žensk.Pot do pravičnosti: Vloga ženskih kvot, boj proti androcentrizmu in vizija politike, ki vključuje etiko skrbi.Pridružite se nam v razpravi o tem, kako feminizem ne spreminja le števila žensk v parlamentu, temveč prinaša popolno prevrednotenje politike za boljšo in bolj vključujočo družbo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Antić Gaber, M., & Jeram, J. (Ur.). (1999). Ženske, politika, demokracija: Za večjo prisotnost žensk v politiki. Urad za žensko politiko. Antić Gaber, M., & Selišnik, I. (2012). Slovenke na poti do politične emancipacije. Teorija in praksa, 49(2), 241–264. https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/tip/tip2012_2_antic-gaber.pdf Bahovec, E. D. (Ur.). (1993). Od ženskih študij k feministični teoriji. Študentska organizacija Univerze, založniška dejavnost. RTVSLO. (2022, 19. januar). Ženske v politiki: Od boja za volilno pravico do vodenja države. https://www.rtvslo.si/slovenija/zgodovina/zenske-v-politiki-od-boja-za-volilno-pravico-do-vodenja-drzave/614749

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru raziskujemo bistvo in etične izzive demokracije, ki jo v osnovi razumemo kot "vladavino ljudstva". Skozi filozofsko optiko analiziramo, zakaj preprosto seštevanje glasov in nepristranski postopki niso vedno jamstvo za pravične ali učinkovite rešitve.Osrednji del pogovora namenjamo tiraniji večine, na katero je opozarjal že Alexis de Tocqueville. Razpravljamo o nujnosti liberalnih načel, ki v sodobnih demokracijah služijo kot ključna varovalka za zaščito pravic posameznikov in manjšin. otaknemo se tudi klasične Platonove kritike in njegove prispodobe o ladji, ki odpira vprašanje: ali bi morali o kompleksnih vprašanjih odločati vsi ali le strokovnjaki (tehnokracija)?Epizodo zaključujemo s primerjavo med neposredno in danes prevladujočo predstavniško demokracijo. Analiziramo pasti volilnih sistemov, kjer volivci pogosto kupujejo "mačka v žaklju", in poudarjamo pomen aktivne ter obveščene javnosti za ohranjanje človekovega dostojanstva.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Balanč, K. (2021). Nazaj k Platonu. Homo politikus. https://homopolitikus.si/nazaj-k-platonu/Miščević, N., Kante, B., Šlibar, N. in Zabel, B. (2002). Filozofija za gimnazije. Cankarjeva založba.Slovar slovenskega knjižnega jezika. (b. d.). Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=apatija&hs=1Tocqueville, A. (b. d.). O demokraciji v Ameriki.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru, ki nastaja na Šolskem centru Postojna, dijak 4. letnika gimnazijie Lovro Zalar predstavi zgodovino ene najstarejših in hkrati najaktualnejših filozofskih disciplin - politične filozofije. To je področje vednosti, ki se sprašuje o temeljih našega skupnega življenja – o tem, kaj je pravičnost, zakaj sploh potrebujemo državo, kakšna je dobra oblast, kaj pomeni svoboda in kako razumeti moč, oblast ter odgovornost.Politična filozofija ni le zgodovina idej, temveč živa razprava, ki sega od Platona in Aristotela do sodobnih teorij demokracije, človekovih pravic in družbene pravičnosti. V tem podcastu raziskujemo mislece, ki so oblikovali način, kako razmišljamo o politiki, ter ideje, ki še danes vplivajo na naše družbe, institucije in vsakdanje odločitve.Pridružite se nam na potovanju skozi ključne koncepte, prelomne trenutke in velike debate, ki so zaznamovale tisočletje političnega mišljenja – in še vedno oblikujejo svet, v katerem živimo.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Kant, I. (2006). Zgodovinsko-politični spisi. Založba ZRC.Kymlicka, W. (2005). Sodobna politična filozofija: Uvod. Krtina.Prunk, J. (1998). Zgodovina slovenske politične misli. Mladinska knjiga.

V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru, ki nastaja na Šolskem centru Postojna, se potapljamo v vprašanje, ki pogosto polni naslovnice, a le redko dobi poglobljen odgovor: So mladi danes zares politično apatični?Je generacija med 15. in 29. letom resnično brezbrižna do javnih zadev (res publica) ali pa gre morda za globljo odtujenost od institucij, ki mlade ne nagovarjajo več?V tokratni oddaji bomo skozi prizmo politične filozofije raziskali:Kaj sploh pomeni biti politični subjekt in kako slovenska zakonodaja definira mladinski sektor?Ali nizka volilna udeležba pomeni konec državljanjskega aktivizma mladih ali zgolj spremembo načinov politične participacije?Kaj pomeni razpetost sodobne generacije mladih – od radikalnih zasedb fakultet do opaznega konservativnega obrata?Pridruži se nam pri prevpraševanju meja med apatijo, odtujenostjo in aktivnim uresničevanjem politične participacije in svobode mladih v sodobni družbi.Avtorica epizode je dijakinja 4. letnika gimnazije Maja Hren, mentor pa učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Farthing, R. (2012). Why youth participation? Some justifications and critiques of youth participation using New Labour’s youth policies as a case study. Youth & Policy, 97 (109), 72–97. https://www.youthandpolicy.org/wp-content/uploads/2017/06/farthing_why_youth_participation.pdfKirbiš, A. (2023). Politična participacija slovenske mladine v zadnjih treh desetletjih. Mladje (43), 25–27. https://www.movit.si/fileadmin/movit/0ZAVOD/Publikacije/Mladje/Mladje%202023_%C5%A1tevilka%2043_splet.pdfNebec, J. (2025, 20. februar). Stranka Prerod o vlogi mladih: »Politična apatija ni naravna lastnost mladih«. Student.si. https://www.student.si/izpostavljeno/politika/stranka-prerod-o-vlogi-mladih-politicna-apatija-ni-naravna-lastnost-mladih/Pavlin, M. (2022, 20. februar). Kako bi kandidati aktivirali mlade? 'Ne smejo biti le nemi opazovalci'. 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/volitve/predsedniske-volitve-2022/mladi-in-politika.htmlSlovar slovenskega knjižnega jezika. (b. d.). Apatija. Pridobljeno 20. februarja 2026 s https://www.google.com/search?q=https://fran.si/iskanje%3FView%3D1%26Query%3DapatijaT. B. (2026, 20. februar). Mladi vedno bolj politično aktivni in konservativni. Nova24TV. https://nova24tv.si/mladi-vedno-bolj-politicno-aktivni-nagibajo-se-v-desno

V tokratni epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se pogovarjamo o vplivu, ki ga imajo mediji v današnji družbi, in o vplivu politike na medije. V središču razprave stoji vprašanje razmerja med resnico, oblastjo in javnim mnenjem. S tovrstnimi temami smo se ukvarjali pri pouku filozofije v okviru obravnave politične filozofije. Avtor epizode je dijak 4. letnika gimnazije Marko Hrvatin, mentor pa učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Miščević, N., Kante, B., Klampfer, F., in Vezjak, B. (2020). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.Splichal, S. (2020). Javnost, mediji, oblast. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.Splichal, S. (2020). Premisleki o prihodnosti javnih medijev. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV. URL: https://www.fdv.uni-lj.si/docs/default-source/zalozba/premisleki-o-prihodnosti-javnih-medijev---za-web.pdf?sfvrsn=2Trnavčevič, A. (2006). Sodelovanje z okoljem. Ljubljana: Šola za ravnatelje. URL: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-AEH33QEY/32d59cff-4e95-48e0-bc75-44eb3ac08be5/PDF

V novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru obravnavamo temo o družbenih različnostih in neenakostih ter družbenem statusu oziroma položaju posameznika ali skupine na družbeni lestvici.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri in literatura:Počkar, M., Andolšek, S., Popit, T., & Barle Lakota, A (2025). Uvod v sociologijo: učbenik za sociologijo v gimnazijskem izobraževanju. Ljubljana: DZS.** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

Pozdravljen v novi epizodi podcasta Humanistika v pogovoru. Tokrat sta se Kristina in Peter, dijaka 4. letnika gimnazije, dotaknila dogodkov, ki so 28. februarja 2026, pretresli svet – govorita o ameriško-izraelskem napadu na Iran.Pri pripravi scenarija smo uporabili informacije iz spodaj navedenega YouTube posnetka, v katerem Richard D. Wolff analizira širši zgodovinski in ekonomski kontekst ameriško-izraelskega napada na Iran.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Vir:Wolff, Richard D. (2026). Wolff Responds: "Iran!: Another War Likely Lost" Dated March 4, 2026 [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=9dMhtpUyJdk** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru se Ana in Luka, dijaka 4. letnika gimnazije, pogovarjata o tem, kako napisati dober šolski esej. Pogovor temelji na nasvetih iz štirih video vodičev.V pogovoru so zajete sledeče teme:Pomen strukturiranega pristopa k pisanju esejaKako oblikovati glavni argument in premise, tj. predpostavke, vključno s potlačenimi premisamiPomembnost obravnave najmočnejših protiargumentovNapake, ki se jim je treba izogniti (povzemanje, pretirana uporaba citatov, definicije iz slovarja)Pomen načrtovanja in pregledovanja osnutkovPravilna uporaba citatov (krajši citati so boljši, vedno razloži kontekst)Upamo, da ti bo pogovor všeč.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Viri:Cullison, Andrew. (2011). Present, Explain, and Evaluate, SUNY Fredonia [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=glu3QCi8WjkdeLaplante, Kevin. (2009). How to Write a Good Argumentative Essay: Logical Structure [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=tAmgEa1B1vITichenor, Seth. (2013). Beginners Guide to Writing Philosophy, Do’s and Don’ts [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=v3dm9UiUU70Zontul Films. (2011). How to Writea Good Essay [Video]. YouTube. URL: https://www.youtube.com/watch?v=liyFKUFCQno** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

Poslušaš podcast Šolskega centra Postojna Humanistika v pogovoru.To je prostor, kjer dijaki skupaj z mentorji razmišljajo o temeljnih vprašanjih človeka in družbe. S pomočjo filozofije, sociologije in drugih humanističnih oziroma družboslovnih ved odpirajo teme, ki niso pomembne le pri pouku, temveč tudi v vsakdanjem življenju: svoboda in odgovornost, resnica in mnenje, družba in posameznik, moč, identiteta ter vloga mladih v javnem prostoru.Podcast ni namenjen podajanju gotovih odgovorov, temveč razvijanju kritičnega mišljenja, argumentiranega dialoga in odgovornega javnega govora.Če te zanima, kaj mladi razmišljajo in kako razmišljajo o svetu, v katerem živijo, vabljen/vabljena k poslušanju.---* Mentor podcasta Humanistika v pogovoru je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.

Kakšno je pravilno razmerje med izpolnjevanjem moralnihdolžnosti in zadovoljevanjem lastnih želja in nagnjenj?Ali je moralno ravnanje nekaj, kar nam mora biti všeč – ali ravno nasprotno, nekaj, kar pogosto zahteva odpoved ugodju?V tej epizodi podcasta Humanistika v pogovoru razmišljamo o napetosti med dolžnostjo in željo ter primerjamo različne filozofske odgovore na vprašanje, kaj daje dejanjem moralno vrednost.Epizoda je povabilo k razmisleku, ne k hitrim odgovorom.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Vir vsebine epizode:Miščević, N. idr. (2025). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

V novi oddaji podcasta Šolskega centra Postojna Humanistika v pogovoru raziskujemo tri ključne koncepcije v filozofiji morale.Pogovor se osredotoča na Aristotelovo etiko vrlin, ki srečo oziroma eudaimonío povezuje z odličnim značajem in razumnim udejstvovanjem. Sledi razprava o utilitarizmu Johna Stuarta Milla, kjer je glavno merilo morale prispevek k splošni koristi in ugodju. Na koncu spoznamo še deontološko etiko Immanuela Kanta, ki poudarja dolžnost in spoštovanje dostojanstva prek kategoričnega imperativa.Oddaja ponuja kritičen vpogled v to, kako različni filozofski okviri usmerjajo naše razumevanje dobrega in odgovornega življenja.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Vir vsebine epizode:Miščević, N. idr. (2025). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.

Dobrodošli v podcastu Humanistika v pogovoru.To je prostor, kjer dijaki Šolskega centra Postojna razmišljamo o družbi, v kateri živimo, in o vprašanjih, ki nas zadevajo – ne samo v šoli, ampak v življenju.S pomočjo filozofije in sociologije poskušamo razumeti svet, soočiti različna stališča in postavljati boljša vprašanja.Ker humanistika ni le snov – je način mišljenja.Epizoda Svoboda in odgovornost - Ali smo v svojem ravnanju svobodni? obravnava odnos med svobodo in determinizmom. Fatalizem zavrača svobodo, libertarizem pa poudarja odgovornost posameznika. Kompatibilizem trdi, da sta oba pojma združljiva, saj so dejanja določena z notranjimi vzroki, kar omogoča moralno presojo in hvaljenje posameznikovega značaja.Mentor epizode je učitelj filozofije in sociologije na Šolskem centru Postojna Gorazd Brne.- - -* Vir vsebine epizode:Miščević, N. idr. (2025). Filozofija za gimnazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.** Zvočni zapis je ustvarjen s pomočjo orodja generativne umetne inteligence.