Zelena luč

David Sim je škotski arhitekt in urbanist, ki večino življenja živi in dela na Danskem. Tja se je preselil po tem, ko je na univerzi poslušal predavanje legendarnega danskega urbanista Jana Gehla, ki je pozneje postal njegov mentor. Pred kratkim je tudi v slovenščini izšla Simova knjiga Mehka mesta, v kateri razmišlja o oblikovanju javnih prostorov po človeški meri. V Zeleni luči razlaga, zakaj meni, da moramo začeti urejati drugačne trge in ulice, ki temeljijo na štirih enostavnih načelih: manjše, nižje, počasneje, preprostejše. Taka mesta, pravi, lahko ponudijo protistrup za prehiter in obremenjujoč način sodobnega življenja. V oddaji pa spoznamo še zgodbo o trdih pristankih na ljubljanskih kolesarskih stezah. Gost: David Sim, arhitekt in urbanist Zapiski: Knjiga Mehko mesto Portret Jana Gehla v Zeleni luči Reportaža iz Københavna o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Zelena luč o analiziranju slovenskih kolesarskih stez Za predloge in pripombe: [email protected]

Kam se raje usedete - na klop, ki stoji sredi odprtega travnika brez sence, ali na zid, obdan z zelenjem, v kotu majhnega trga, kjer se zadržuje veliko ljudi? To se je v začetku svoje kariere vprašal Jan Gehl, danski urbanist, ki je zaslovel s svojim preučevanje gibanja ljudi po odprtih javnih prostorih v mestih. Njegove ideje in pristopi so zato v središče razmišljanja o mestih postavili ljudi, naše potrebe po intimnosti in udobju, poskušal je spremeniti modernistično logiko oblikovanja mest po meri avtomobilov. Med obiskom v njegovem domu v prijetnem kobenhavnskem predmestju je za Zeleno luč pojasnil načela oblikovanja kakovostnih javnih prostorov, izkušnje, ki jih je zbral med delom po vsem svetu, in celo to, kaj se je o ulicah in trgih naučil med igranjem trombona v ulični jazz skupini.Gost: Jan Gehl, danski urbanist Zapiski: Gehl People Knjiga Mesta za ljudi Knjiga Life between buildings Prvi del reportaže iz Københavna - o učinkoviti kolesarski infrastrukturi Za predloge in pripombe: [email protected] Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

V Københavnu dve tretjini prebivalcev kolesarita vsak dan. Ne zaradi tako zelo lepega vremena, tudi letni časi jih ne zmotijo, h kolesarjenju jih spodbujata predvsem dobro urejena kolesarska infrastruktura in dejstvo, da je kolo najenostavnejši in najhitrejši način prevoza v mestu. Kamor koli se obrneš, vidiš na stotine koles, ki se vozijo po vrhunsko urejenem in označenem sistemu kolesarskih stez, na vsakih nekaj metrov je postavljeno stojalo za kolesa, table označujejo, koliko minut traja kolesarjenje do različnih točk v mestu. Kako torej ustvariti tak sistem? Je za spodbudo h kolesarjenju dovolj le urejena infrastruktura ali tudi premik v glavah? Zelena luč se je odpravila v dansko prestolnico preveriti, kako se je treba lotiti urejanja mesta za kolesarje.Gosti: Thomas Krag, Dansko kolesarsko veleposlaništvo Henrik Gudmundsson, Organizacija CONCITO Jan Gehl, legendarni urbanist in arhitekt Zapiski: Kolesarske “superpoti” v Københavnu Dansko kolesarsko veleposlaništvo - rešitve za spodbujanje kolesarjenja Organizacija CONCITO Mestne strategije za razvoj kolesarske infrastrukture Poslušajte tudi: Barcelona - mesto, v katerem je pešec car Za komentarje in vprašanja: [email protected] Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Zelo pomemben del našega premikanja so informacije. Povedano povsem enostavno - če ne vemo, kakšne možnosti za prevoz imamo na voljo, težko sprejmemo dobro odločitev. V Sloveniji sta v zadnjih tednih zaživeli dve aplikaciji, ki problem informiranosti potnikov rešujeta vsaka na svoj način. KamKam je nova aplikacija za deljenje prevozov, ki skuša na čim lažji način povezati voznike, ki imajo v avtu proste sedeže, s potniki, ki se odpravljajo v isto smer. Avtorji so vse procese dogovarjanja skušali skrajno poenostaviti. Aplikacija Zenpre pa na težave z mobilnostjo pogleda z druge strani - prek izdelave osebnih mobilnostnih načrtov skuša zmanjšati prevozno revščino v Sloveniji. V Zeleni luči se z avtorji aplikacij pogovorimo o koristih, ki jih prinašata za potnike.Gosta: Nejc Černilogar, razvijalec in del ekipe aplikacije KamKam Katjuša Šavc, okoljevarstvena organizacija Focus Zapiski: Aplikacija KamKam Aplikacija Zenpre Nočna izmena: Delo strojevodje tovornega vlaka Ob osmih na Prvem: Urban Jeriha o parkirnih politikah Preverjanje motorističnih spretnosti na Vranskem - Val 202, 22. aprila Za komentarje in predloge: [email protected]

Najpomembnejše svetovne oskrbovalne poti niso več nedotakljive, kot se je zdelo v zadnjih nekaj desetletjih. Morske ožine, prek katerih poteka velik del svetovne trgovine, so spet postale svetovne vroče točke: zaprtje Hormuške ožine zaradi ameriško-izraelskega napada na Iran, hutijevski napadi na ladje v Rdečem morju, napadi piratov na trgovske ladje … Vse to zmanjšuje zanesljivost oskrbovalnih verig in prinaša višje cene izdelkov za potrošnike na vseh koncih sveta. A koliko sploh vemo o tem, od kod prihajajo surovine in sestavine, ki jih potrebujemo za normalno delovanje naših družb? Zakaj postaja vse bolj pomembno, da poznamo svoje oskrbovalne verige in skušamo zmanjšati tveganja? O tem v Zeleni luči razmišljamo s sodelavci Fakultete za logistiko v Celju, ki preučujejo vpliv geopolitičnih spopadov na svetovne trgovinske poti.Gosti: dr. Matevž Obrecht, dr. Marina Nikšić, dr. Maja Rosi - Fakulteta za logistiko UM Zapiski: Uvod v odpornost oskrbovalnih verig Nevarno nepoznavanje svojih oskrbovalnih verig Posledice pandemije za globalne oskrbovalne verige Posledice zaprtja Hormuške ožine Nova svilna pot Geopolitika Perzijskega zaliva v Globusu Za komentarje in zgodbe: [email protected]

Mnoge mestne oblasti se sprememb v mobilnosti lotevajo s tresočo roko, saj se bojijo morebitnih negativnih posledic na volitvah. Kaj pa če prebivalci mesta želijo odločnejše ukrepanje in hitrejše spremembe? Kateri so učinkoviti načini, da oblast prisilijo k ukrepanju? V Zeleni luči spoznamo dve zgodbi aktivistov, ki so s svojimi domišljenimi akcijami uspeli doseči premike. V Berlinu je skupna organizacij uspešno organizirala “kolesarski” referendum in s tem dosegla, da so zahteve za boljšo infrastrukturo zapisali v zakonodajo, od takrat naprej pa spodbuja nadaljnje spremembe v mestni mobilnosti. Na Dunaju pa se je koalicija aktivistov povezala v platformo Wir machen Wien, ki je z igrivimi intervencijami v javnem prostoru dosegla podporo javnosti in mestnih politikov za mobilnostne spremembe. Kaj se torej lahko naučimo iz njihovih izkušenj, kako prisiliti oblasti k ukrepanju?Gostji: Barbara Laa, platforma Wir machen Wien Valentina Haas, Changing Cities Berlin Zapiski: Changing Cities Berlin Wir machen Wien Kampanja Platz für Wien Kolesarski referendum Prostorož Zelena luč: Reportaža o spreminjanju javnih prostorov v Barceloni Za komentarje in zgodbe: [email protected]

V Sloveniji imamo težave s prometom vsi, pa če sta avtomobilist, kolesar, pešec ali potnik. Promet vsakodnevno vpliva na naša življenja, od njega je odvisna kakovost življenja in tudi premoženjsko stanje. Zaradi težav z mobilnostjo je petina prebivalcev živčnih in razdraženih, vsakemu desetemu pa jemljejo energijo za delo in učenje. Zakaj je promet torej v predvolilnem času skorajda neopazna tema? Po javnomnenjskih raziskavah je za volivce pomembno področje, od strank tudi pričakujejo načrte in mnenja o aktualnem stanju, a politiki se tej tem raje izogibajo in je ne postavljajo v prvi plan. Je promet postal tako strupena tema, da se ga politiki raje sploh ne dotikajo več? V Zeleni luči razmišljamo z raziskovalci javnega mnenja in mobilnosti, seveda pa tudi z volivci z različnih koncev Slovenije. Gosti: Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana Andrej Brglez, raziskovalec mobilnosti Jonas Sonnenschein, Umanotera volivci z različnih koncev Slovenije Za vaše komentarje in mnenja: [email protected]

V Zeleni luči nadaljujemo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v Barceloni. V prvem delu smo spoznali idejo superotokov, zdaj pa se odpravimo na sprehod po enem izmed njih. Vodil nas bo mednarodno priznani raziskovalec urbanizma Tom Rye, ki že več let živi v tako imenovanem superotoku Horta ob severnih obronkih mesta. Ta četrt je zelo podobna tudi slovenskim mestom, zato lahko na praktičnem primeru ugotovimo, na kakšen način zapirati ulice za promet, da bodo prebivalci z ukrepi čim bolj zadovoljni. Spoznamo tudi raziskovalce in mestne planerje, ki bodo razmislili o uspehih in napakah, ki so jih naredili v Barceloni. Povezava do prvega dela oddaje Gosti: prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji Zapiski: Soseska Horta Rezultati preureditve in vplivi na zdravje Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za zgodbe in pripombe: [email protected]   Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Prvi del: Življenje in smrt ideje “superbloka” V Zeleni luči začenjamo spomladansko popotovanje po primerih dobrih praks upravljanja s prometom v tujini. Obiskali bomo nekaj evropskih mest, ki nam lahko pokažejo pot naprej in obenem opozorijo na pomembne izkušnje. V Barceloni nas je zanimalo, kako zapirati ulice za motorni promet. Eno najgosteje naseljenih mest v Evropi namreč v zadnjem desetletju avtomobile umika iz posameznih ulic in celih mestnih četrti, izpraznjeni prostor pa preuredijo v parke in sprehajalne površine, namenjene okoliškim prebivalcem. Kako vodijo aktivno politiko dajanja prednosti pešcem in kolesarjem, kako zagotovijo podporo lokalnih prebivalcev in kakšne so (tudi politične) posledice urejanja urbanih območij brez avtomobilov? V Zeleni luči spoznamo strokovnjake in prebivalce, odpravimo pa se tudi na izlet po “superbloku” in skupinsko kolesarjenje z otroki v šolo. Povezava do drugega dela oddaje Gosti: Ian Pol, Genis Dominguez in Mirella Bosch, soorganizatorji BiciBusa dr. Oriol Marquet, geograf, Barcelonska avtonomna univerza Ariadna Miquel, arhitektka in urbanistka, ki vodi Urad za urbano strategijo in urbano ekologijo pri barcelonski mestni administraciji dr. Samuel Nello Deakin, urbanist, Barcelonska avtonomna univerza prof. Tom Rye, urbanist in raziskovalec mobilnosti Zapiski: BiciBus - gradiva o projektu Superbloki - javni program O razvoju superblokov Raziskava o političnih posledicah zapiranja cest za avtomobilski promet Raziskava o odnosu prebivalcev do uvedenih sprememb prof. Tom Rye v Zeleni luči Za komentarje in zgodbe: [email protected]   Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Ko se peljete po kolesarski stezi, verjetno razmišljate o prometu, luknjah v asfaltu ali avtomobilih ob cesti. Vsaka kolesarska pot ima veliko lastnosti, ki vplivajo na varnost. Od širine in označb do križišč, ovir in preglednosti. Zato je AMZS skupaj s partnerji v petih slovenskih mestih ocenila 75 kilometrov kolesarske infrastrukture. Pri tem so uporabili posebno digitalno orodje, ki med vožnjo zajema geolocirane posnetke, nato pa vsakih nekaj metrov analizirali več kot 40 različnih atributov poti. V sodelovanju s španskim podjetjem Factual bodo do konca marca pripravili poglobljeno poročilo, ki bo podalo natančno oceno kolesarskih poti in bi v prihodnje lahko služilo kot temelj za obnove in načrtovanje varne kolesarske infrastrukture. Kako varne so torej prometne površine za kolesarje v Sloveniji?Gosta: Klemen Filipič, strokovni sodelavec za prometno varnost na AMZS Marc Figuls, direktor podjetja Factual Poslušajte tudi: Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje Zelena luč: Kako sploh najti kolesarske poti v Sloveniji Zelena luč: Zagon za kolesarjenje v službo Za zgodbe in predloge: [email protected]

Te dni lahko uživamo v čudovitih prizorih italijanskih Alp na olimpijskih igrah. Ti prizori so nam znani tudi iz Slovenije - ozke alpske doline z majhnimi turističnimi vasicami, okrog pa pobočja in vrhovi, ki omogočajo rekreacijo poleti in pozimi.Obstaja pa ena velika razlika - na južnem Tirolskem so že pred leti naredili načrt za preoblikovanje prometa, ki turistom zdaj mogoča trajnostno prevažanje z javnimi prevoznimi sredstvi med različnimi turističnimi destinacijami in atrakcijami. Zato tokrat besedo v Zeleni luči prevzema naša olimpijska novinarska ekipa, ki je spoznala, kako so preuredili promet v Dolomitih, da ponuja zelo drugačno izkušnjo potovanja. Sogovornik je Daniel Alfrieder, podpredsednik avtonomne pokrajine Južna Tirolska in minister, zadolžen tudi za mobilnost.

Zeleni prehod v prometu pogosto povezujemo predvsem z elektrifikacijo vozil - pa je res tako enostavno? Bo to rešitev za vse okoljske težave, ki jih povzroča motorni promet? Tudi elektrifikacija avtomobilov s seboj prinaša nevarnosti. Večina kritičnih surovin za izdelavo avtomobilskih baterij prihaja iz držav globalnega juga. Pridobivamo jih v rudnikih, ki so pogosto nevarni za zdravje ljudi, kjer so kršitve človekovih pravic vsakodnevne in kjer rudarjenje zastruplja vodo in naravo. Glede na to, da se bodo potrebe po teh surovinah še vsaj desetletje povečevale, se moramo vprašati - kaj lahko naredimo, da zmanjšamo okoljske posledice pridobivanja teh surovin? Je elektrifikacija še prava smer razvoja prometa?Gostja: Elena Lunder, okoljevarstvena organizacija Focus Zapiski: Publikacija o dobavni verigi baterij Poglobljena mednarodna raziskava SOMO Nedavna nesreča v Kongu Načrtovani rudnik litija v Srbiji Za mnenja in priporočila: [email protected]

Promet je lahko tudi igra in v igrah je lahko promet. Vsak izmed nas je najbrž že kdaj odigral kakšno divjo avtomobilsko dirko v računalniški igrici in verjetno se vsi lahko strinjamo, da so razburljive in zabavne. Računalniške igre z avtomobili so skoraj tako stare kot računalniki sami, a promet je skozi leta našel tudi drugačne poti v arkadne, računalniške in mobilne igrice. Ne le zaletavanje in zbijanje pešcev, tudi snovanje celih železniških omrežij in delujočih mest privablja ogromno igralcev po vsem svetu. Od začetnih z adrenalinom nabitih cestnih dirk smo prišli do izražanja posameznikove kreativnosti in simulacij povsem realnih mestnih okolij. S strokovnim sodelavcem Zelene luči dr. Markom Kovačem razmišljamo o privlačnosti prometa v virtualnem (in realnem) svetu, pa tudi o starih dobrih namiznih prometnih igrah, ki zahtevajo očesni stik med igralci in nam ponudijo vpogled v kompleksnost prometnih sistemov. Gost: dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan Zapiski: SimCity Cities: Skylines Transport Fever Mini Metro Mini Motorways Subway Builder NIMBY Rails Traffic Simulation OpenTTD Simulation of Urban MObility (SUMO) Ticket to Ride Suburbia Age of Steam Za pripombe in predloge: [email protected]

Pred dvajsetimi leti se je skupina prometnih strokovnjakov zgrozila nad tem, kako je nastajal eden izmed prvih strateških prometnih dokumentov v Sloveniji. Za zaprtimi vrati, brez sodelovanja javnosti in stroke. Na vrata parlamenta so pribili svoje teze za trajnostni razvoj prometa in rojena je bila koalicija napredno razmišljujočih strokovnjakov, ki od takrat naprej spreminjajo slovenski prometni prostor. Po dveh desetletjih smo se v Zeleni luči pogovorili z njimi o tem, na katerih področjih smo v tem času napredovali in kje nazadovali, o političnem pomenu prometnih problematik in o poti v prihodnost, ki jo bodo v kratkem zaznamovale tudi volitve. Dodamo pa še novice o Društvu potnikov Slovenije, v katerega se že lahko včlanite. Gosti: Špela Berlot Veselko, koordinatorica KTPP prof. Matej Ogrin, eden izmed pobudnikov ustanovitve KTPP Marjeta Benčina, Focus Marko Peterlin, IPoP Matija Vene, Društvo potnikov Slovenije Zapiski: Koalicija za trajnostno prometno politiko Koncept novih linij LPP Zmaj Koncept taktnega voznega reda Marjeta Benčina o prevozni revščini Špela Berlot Veselko o onesnaženem zraku Društvo potnikov Slovenije Za zgodbe in predloge: [email protected]

Ko v mestu iščemo zavetje pred vremenom, se največkrat povsem podzavestno odločimo za drevo. In drevesa hkrati izboljšujejo kakovost zraka in uravnavajo lokalne temperature. Koristi zelenih površin v mestih so številne, hkrati pa z njimi lahko dosežemo rezultate, ki jih ne bi mogle zagotoviti niti drage moderne tehnologije. Zakaj se torej pri učinkovitem urejanju zelenih površin v mestih pogosto zatika? Zakaj države in mesta ne spoštujejo pravil, ki so jih sprejeli sami? Je urejanje novih zelenic velik strošek ali dolgoročna naložba, ki bo ublažila škodo vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov? V Zeleni luči se pogovorimo s tremi vrhunskimi tujimi strokovnjaki, ki razmišljajo o potrebi po rastlinah in pojasnjujejo nekaj primerov odličnih praks v Evropi. Gosti: dr. Mark J. Nieuwenhuijsen, ISGlobal Paola Lepori, ICLEI Europe Bo Vanbesien, mesto Roeselare, Belgija Zapiski: Primer ozelenjevanja površin v mestu Roeselare Primeri ukrepov v Utrechtu Zelena luč: V mestu vsako drevo šteje Zelena luč: Onesnažen zrak ubija, promet pa je glavni vir vpliva na zdravje Za zgodbe in predloge: [email protected]   * Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Tokrat se v Zeleni luči vozimo z avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa. LPP je namreč z novim letom dobil tudi novega direktorja. Vodenje je prevzel Rok Vihar, ki je že ob začetku petletnega mandata napovedal nekaj ambicioznih ciljev za spremembe. Pred LPP-jem je obdobje premikov, ki jih zahteva razogljičenje prometa, gradnja novega potniškega centra v središču Ljubljane in priložnost za drugačno zasnovo linij. Število potnikov se je po hudem, skoraj polovičnem upadu v času epidemije, spet vrnilo nazaj na predcovidno raven. Novi direktor pravi, da je prepričan, da bo čez pet let ljubljanski potniški promet v marsičem zelo drugačen.Gost: Rok Vihar, novi direktor Ljubljanskega potniškega prometa Zapiski: Kolumna Aleša Gabrijelčiča v Outsiderju: "LPP pred novimi izzivi" Kolumna Miloša Kosca v Delu: "Avtobusni potniki plačujejo, da stojijo na Bavarcu, zaprti v oglasna sporočila" Za komentarje in predloge: [email protected]

Za začetek novega leta smo v Zeleni luči slovenskemu prometnemu sistemu nastavili ogledalo. Ob vsakodnevnem soočanju z zastoji in težavami z učinkovitostjo javnega prometa je včasih dobro stopiti korak nazaj in pogledati na širšo sliko skozi drugačne oči. Pravi kandidat za to je profesor Tom Rye, izjemni prometni strokovnjak, Britanec, ki že dolga leta raziskuje prometne sisteme po vsem svetu, živi pa v Barceloni. Ima poseben vpogled v stanje slovenskega prometa, saj že več kot desetletje sodeluje s slovenskimi urbanisti pri iskanju inovativnih prometnih rešitev, zato razume prednosti in pomanjkljivosti slovenske mobilnosti. Kje vidi priložnosti za premike in kje nevarnosti za zastoje?Gost: prof. Tom Rye, Univerza Molde, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zapiski: Tom Rye kot Nedeljski gost v pogovoru z Matejem Praprotnikom Njegova predavanja o prometnih tematikah Novo vodstvo LPP Novo lastništvo Avtobusne postaje Ljubljana Spet vozi vlak med Ajdovščino in Novo Gorico Za zgodbe in predloge: [email protected]

V zadnji izdaji Zelene luči z letnikom 2025 bomo potegnili črto pod političnimi premiki in zastoji na podnebnem področju. V razmerah vse večjih svetovnih nasprotij, konfliktov in pozivov k oboroževanju so politični voditelji soočanje s podnebno krizo postavili na neprednostni seznam. Evropska unija se zdaj namesto na zeleni prehod osredotoča na oboroževanje, pomanjkanje podnebnih ambicij je bilo očitno tudi na podnebni konferenci v brazilskem Belemu. Slovenija je sicer vendarle dobila podnebni zakon, ki pa je veliko premalo ambiciozen. Kje so se torej znašli načrti za podnebne ukrepe, kaj se je spremenilo tudi na prometnem področju? Gostja: Špela Novak, novinarka uredništva zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija Za zgodbe in predloge: [email protected]

Kmetijstvo smo si dolgo predstavljali kot neposredno povezavo rok in zemlje, a tudi v to tradicionalno dejavnost je avtomatizacija vstopila skozi velika vrata. Nekatera dela, ki bi si jih še pred nekaj leti težko predstavljali kot opravila za robote, danes že opravljajo avtonomni stroji. Kakšni so, kakšne so potrebe kmetov, za kakšna opravila in področja bodo primerni? Zelena luč je obiskala slovensko podjetje PeK Automotive, kjer razvijajo lastne rešitve za avtonomna vozila v kmetijstvu, sploh v sadjarstvu in vinogradništvu. Gost: Mikhail Kostkin, direktor in razvijalec produktov v PeK Automotive Zapiski: Avtonomni stroji PeK Automotive Novi vozni redi Slovenskih železnic Izkušnje z robotaksiji v ameriških mestih Za zgodbe in predloge: [email protected]

Voznikov avtobusov v Sloveniji že dolgo primanjkuje. Če povemo drugače - vse manj ljudi se odloča za to delo, saj delovne pogoje ocenjujejo za slabe in plačilo za prenizko. Avtobusna podjetja zaposlujejo vse več tujcev, v zadnjih sedmih letih se je število tujih voznikov povečalo za trikrat. Hkrati vozniki poročajo tudi o vse več incidentih na avtobusih, nedavno se je zgodil tudi tragičen napad z nožem na voznika avtobusa v Ljubljani. V Zeleni luči se o aktualnih problematikah pogovorimo s predstavnikom Sindikata voznikov avtobusov Damjanom Volfom, ki opozarja na slabe delovne pogoje ter nevarnost kartelnega dogovarjanja med avtobusnimi podjetji. Bodo vozniki avtobusov v kratkem napovedali stavko?Gost: Damjan Volf, strokovni svetovalec Sindikata voznikov avtobusov Zapiski: Zaključen prvi del prenove ljubljanske železniške postaje Pogovor: Dušan Mes, direktor Slovenskih železnic, v oddaji Ob osmih “Carspreading” - BBC o večanju avtomobilov in ukrepih v Evropi Za zgodbe in priporočila: [email protected]

Ali širitev avtoceste res pomeni manj zastojev? Povsem intuitivno bi rekli, da to drži. A za izkušnje se lahko obrnemo proti drugi strani Atlantika, proti Združenim državam, kjer to tradicionalno zdravilo za zastoje uporabljajo že sto let. Rezultati? Zelo kratkotrajno izboljšanje in hiter povratek na začetno stanje v prometu, seveda ob ogromnih finančnih vložkih in uničujočem vplivu na prostor. Zakaj je tako, je v pogovoru za Zeleno luč pojasnila svetovno znana profesorica prometnega načrtovanja dr. Susan Handy. Prihaja iz Kalifornije, na lastni koži je občutila mnoge uspešne in zgrešene prometne politike, o katerih piše v svoji knjigi “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu”. Čeprav se morda zdi nenavadno, ocenjuje, da imata Kalifornija in Slovenija mnoge podobne prometne probleme in da se lahko učimo drug od drugega.Gostja: prof. Susan Handy, mednarodno priznana strokovnjakinja za prometno načrtovanje z Univerze v Kaliforniji v Davisu Zapiski: prof. Susan Handy - raziskave in objave Predavanje in okrogla miza v Ljubljani Knjiga “V drugi prestavi: k bolj pravičnemu in trajnostnemu prometnemu sistemu” Za komentarje in zgodbe: [email protected]

Transport je panoga, ki se zelo hitro spreminja - tehnološke novosti sploh v logistiki hitro pridejo v uporabo, saj je vsaka sekunda pomembna. V prometu uporaba umetne inteligence ni novost, deluje v ozadju mnogih sistemov, ki jih vsakodnevno uporabljamo, a se morda njene vloge niti nismo zavedali. Na katera področja prevažanja in skladiščenja tovora pa bo umetna inteligenca še posegla v bližnji prihodnosti? V Zeleni luči se odpravljamo v celjski Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki, kjer se mešata človeška in umetna inteligenca ter mladi raziskovalci iščejo nove možnosti za spreminjanje transporta.Gosta: dr. Matevž Obrecht, strokovni sodelavec Zelene luči, Fakulteta za logistiko dr. Jakob Marolt, Laboratorij za kognitivne sisteme v logistiki Zapiski: Nove dimenzije v logistiki Film Jaz, robot Računalniška Igra Factorio Za priporočila in zgodbe: [email protected]

Večina načrtovalcev, projektantov in odločevalcev na področju javnih prostorov je moških. V preteklosti jih je bilo še več. Prostori v mestih so tako prvenstveno načrtovani za navidezno nevtralne, brezspolne uporabnike, v praksi pa odražajo predvsem potrebe zdravih odraslih moških. Raziskovalci zato ugotavljajo, da morajo ženske zaradi iskanja bolj varnih ulic na poti preživeti več časa kot moški, da jim zasnova javnih prostorov otežuje skrb za otroke, da so deklice zaradi zasnove otroških igrišč že v mladosti odrinjene ob rob javnega dogajanja. V Zeleni luči se pogovorimo, kako v praksi oblikovati drugačne prostore - take, kjer so dobrodošli vsi. Gostji: Ewelina Jaskulska, poljska arhitektka, fundacija Architektoniczki Eva Kail, svetovno znana dunajska urbanistka Zapiski: Konferenca Ženske in javni prostor V Bruslju zapirajo središče mesta za kolesarje Na Kitajskem se odpira prva tovarna letečih avtomobilov Prometni svetovalec Vid Zebra Za predloge in zgodbe: [email protected]

Nočemo piti onesnažene vode, nočemo jesti strupene hrane, vseeno pa vsakodnevno dihamo onesnažen zrak. V Sloveniji po ocenah zaradi zdravstvenih težav, ki jih povzročajo trdi delci v zraku, umre približno 1300 ljudi. Nova študija, v kateri so sodelovali tudi slovenski znanstveniki, pa je razkrila, da je za oceno zdravstvenega vpliva pomemben tudi vir onesnaženja - in trdi delci, ki jih v zrak oddaja promet, so med najbolj škodljivimi. V Zeleni luči razmišljamo o tem, kako onesnažen je zrak predvsem v jesenskih in zimskih mesecih, kakšne ukrepe moramo sprejeti, da bo promet manj vplival na kakovost zraka, in kako podcenjujemo nevarnost, ki je povsod okrog nas. Gosta: Špela Berlot Veselko, direktorica organizacije Cipra in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko prof. Griša Močnik, dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici Zapiski: European Air Quality Index - referenčne merilne postaje Air Quality Index na podlagi občanske znanosti ARSO podatki o kakovosti zraka NIJZ o kakovosti zraka Za zgodbe in predloge: [email protected]

Ste že kdaj imeli težave s tem, da niste mogli stopiti s pločnika na prehod za pešce? Ste že kdaj morali 24 ur vnaprej napovedati svoj prihod na avtobus? Ali je bil tudi za vas vozniški izpit birokratska nočna mora? Vse to so vsakodnevne težave tistih, ki so gibalno ovirani. Na istih ulicah torej živijo v povsem drugačni prometni realnosti kot njihovi sokrajani in ostali davkoplačevalci. Pri načrtovanju običajno ne pridejo do besede, sprejetih pravil in standardov pa pri gradbenih projektih enostavno ne upoštevajo. V Zeleni luči zato razmišljamo, kako bi prilagajanje prometne infrastrukture za gibalno ovirane pomagalo tudi drugim družbenim skupinam.Gosta: Nastija Fijolič, invalidka, paraplesalka Gordon Rattray, International Disability Alliance Zapiski: Zakon o izenačevanju možnosti invalidov Nastijina zgodba o katastrofalni poti z letalom Brezplačne vozovnice za vlake po Evropi za 40.000 mladih - povezava do kviza London nastavlja vabe za tatove koles Za zgodbe in pripombe: [email protected] * Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Avtomobili so v zadnjih letih in desetletjih postali precej bolj kompleksni, kot so bili v preteklosti. Obilica asistenčnih sistemov, elektronike, zaslonov, baterij, programske opreme in računalnikov prinaša izzive, s katerimi se osebna vozila še dvajset let nazaj niso srečevala. Podobno kot pri drugih tehnologijah lahko to prinese težave končnim uporabnikom, v tem primeru voznikom. Pravica do popravila, oziroma ‘right to repair’, kot se gibanje imenuje v izvirniku, je izjemno pomemben vidik mobilnosti, ki smo ga tokrat vzeli pod drobnogled v Zeleni luči. Vključuje namreč odprtost diagnostičnih orodij nepooblaščenim serviserjem, zagotavljanje nadomestnih delov, zasebnost podatkov, načrtovano zastarelost in mnoge druge.Gost: mag. Primož Krapenc, odvetnik in sodelavec Slovenskega društva avtostroke Zapiski: EU direktiva o skupnih pravilih za spodbujanje popravila blaga Okoljski stroški pridobivanja litija - BBC reportaža Projekt litijevega rudnika v Srbiji - reportaža iz doline reke Jadar (2024) Za zgodbe in predloge: [email protected]

Evropa se spopada s hudim pomanjkanjem stanovanj, zaradi česar se stroški prebivanja višajo po praktično celem kontinentu. Vzroki sicer niso povsod enaki, kar pomeni, da jih tudi ne moremo naslavljati z enakimi rešitvami. A znotraj Evropske unije so nekateri pristopi obrodili sadove in uspešno naslovili problem pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj za vse prebivalce. V Zeleni luči spoznamo nekaj načel za spopadanje s stanovanjsko krizo, ob tem pa razmišljamo, kako v načrtovanje novih stanovanjskih objektov vključiti tudi sodobne mobilnostne rešitve in tako prihraniti dragoceni prostor. Gosta: Stephen de Ron, mestni svetnik v mestu Hesperange (Luksemburg), član Odbora za regije EU Clara Mafé, raziskovalka, Housing Europe Zapiski: Vplivi zniževanja omejitve hitrosti s 50 km/h na 30 km/h na avtomobile in kolesarje Raziskava - število ekstremno vročih dni v evropskih mestih se hitro povečuje Novi nočni vlaki iz Zagreba v bližnja mesta Za zgodbe in predloge: [email protected] * Vsebine iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.

Na ceste v mestih so se zapeljali kot pozdrav iz prihodnosti, že kmalu za tem pa je bilo jasno, da vključevanje e-skirojev v obstoječi prometni sistem ne bo enostavno. Nekateri jih obožujejo, drugi zaradi njih izgubljajo živce, evropske države in mesta pa iščejo primerna pravila, ki bi zmanjšala število nesreč s hudimi poškodbami. V Zeleni luči se zato odpravljamo na teren - z raziskovalkami celjske Fakultete za logistiko smo se odpravili na poligon, kjer s pomočjo tehnologije za spremljanje pogleda ugotavljajo, kaj voznikom e-skirojev premoti pozornost in pripravljajo strokovne podlage za pravila, ki bi vsem udeležencem v prometu prinesla več varnosti. In stabilnosti. Gosti: - dr. Tina Cvahte Ojsteršek in Pija Soršak, Fakulteta za logistiko UM - Tomaž Horvat, vodja izmene postaje prometne policije iz Policijske postaje Ljubljana   Zapiski: Raziskovalni projekt Električni skiroji v urbanih okoljih Urban Cycling Institute   Za mnenja in zgodbe: [email protected]

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Kaj nam o prometu pove to, da je vse več otrok prekomerno prehranjenih? Kako bi moralo staranje prebivalstva vplivati na nastanek novih prometnih strategij? Vse to so podatki, ki na prvi pogled nimajo zveze z ozko opredelitvijo mobilnosti. A če želimo razumeti stanje prometnega sistema v Sloveniji in njegove posledice za kakovost življenja, moramo upoštevati tudi na prvi pogled nenavadne dejavnike. Na Urbanističnem inštitutu so zato zasnovali Observatorij mobilnosti - spletno platformo, na kateri bodo zbirali vse podatke, ki bi lahko pomenili dobro podlago za zasnovo novih prometnih strategij. V Zeleni luči se pogovorimo o tem, kaj nam podatki govorijo o trenutnem stanju prometa pri nas in o katerih družbenih trendih bi morali razmišljati, preden bo prepozno. Zraven razbijemo še en prometni urbani mit: je parkiranje pred blokom res pravica vseh in vsakogar? Gosta: - dr. Aljaž Plevnik, Skupina za transformativno prometno načrtovanje, UIRS - Urban Jeriha, Inštitut za politike prostora IPoP Zapiski: - Observatorij mobilnosti - Dražje LPP vozovnice - Novi podatki iz mest, ki so uvedla omejitev hitrosti 30 km/h - Zakaj je v mestih vse več podgan - BBC - Debata o četrtem (digitalnem) voznem pasu Za zgodbe in predloge: [email protected]

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Potniki se na javnem prometu redno srečujemo s težavami. Včasih ne moremo priti do informacij, včasih so to neprijazni vozniki, včasih neurejena infrastruktura. A pritožbe mnogokrat naletijo na gluha ušesa odgovornih, kar pri potnikih lahko vzbuja občutek nemoči. Ali jeze. To stanje se je odločil spremeniti 19-letni študent Matija Vene. Na Dan brez avtomobila je sklical ustanovno seja slovenskega Društva potnikov, ki bo lahko nastopalo kot kolektivna organizacija uporabnikov javnega prometa in pomagalo pri tem, da bi bile njihove težave bolje slišane. V Zeleni luči pojasni vizijo delovanja društva, hkrati pa pove še zgodbo o tem, kako je z akcijo uspel zagotoviti hitro avtobusno povezavo od svoje vasi do Ljubljane. Ob tem pa še nekaj novic iz sveta mobilnosti, nekoliko drugačne prometne informacije in razbijanje mita o kolesarjih, ki naj bi ovirali mestni promet.  Gosta:  - Matija Vene, predsednik Društva potnikov, član Koalicije za trajnostno prometno politiko in študent mariborske Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo - Nela Halilović, Inštitut za politike prostora IPoP

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Dan brez avtomobila je največja promocijska akcija za spreminjanje mobilnostnih navad. Njena uspešnost je seveda odvisna od posameznikov - koliko so pripravljeni spremeniti svoje ustaljene prometne navade, ki so v Sloveniji večinoma vezane prav na avtomobil. Veliko ljudi ima težave že z iskanjem informacij, na kakšne druge načine bi se v resnici sploh lahko premikali. Na državni ravni do pred kratkim nismo imeli aplikacije oziroma spletnega mesta, kjer bi bili zbrani vsi podatki o javnem prometu in deljenih prevozih. Trije študenti ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko so si zato zadali nalogo, da ustvarijo tako stično točko informacij. Nastala je brezplačna aplikacija brezavta.si, kjer lahko poiščete vse vozne rede vlakov in avtobusov, ob tem pa še aktualne podatke o izposoji električnih avtomobilov, koles ali skirojev. A proces zbiranja podatkov nikakor ni bil enostaven. Gosti: - Miha Frangež, Anže Jenšterle in Nedžad Beus, študenti in razvijalci aplikacije brezavta.si

Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti.“Brez zamere, morda nekdo, ki se le vsak dan pelje z Jesenic v Ljubljano in nazaj ali spet drugi, ki se z vlakom odpelje na dolgo pot v zahodno Evropo (tudi sam se to že izkusil), ne more vedeti dovolj o trajnostni mobilnosti, če je ne živiš vsak dan in skoraj za vsak premik.” Martin Šolar živi na Bledu. Oktobra 2023 je teden dni popisoval svoje izkušnje s povsem trajnostnim načinom premikanja. To mu sicer ni tuje, predvsem rad kolesari, za pot do službe pa mora skoraj vsakodnevno uporabljati več prevoznih sredstev. Takrat je bil pred njim teden, poln opravkov v različnih krajih, ne le v Sloveniji. Avta ni smel voziti. Njegovi opisi uporabe javnih prevoznih sredstev in trajnostnega načina premikanja razgaljajo vso resničnost slovenskega prometnega sistema. Martin ne izhaja iz stališča kritike ali iz nergaškega negodovanja, le popiše to, kar se mu je dogajalo. In kaj se morda ni zgodilo, pa bi se moralo. Poglavja: 00:00:10 Prvi del: Leeuwarden - Zagreb - Bled 00:09:20 Drugi del: Kobarid 00:14:55 Tretji del: Gorenjska 00:19:38 Četrti del: Ljubljana 00:25:00 Peti del: Severna Primorska

Zelena luč je podkast o mobilnosti 21. stoletja. Kako se premika naš svet? Kam smo namenjeni? Kdo je za krmilom (če sploh kdo)? V Zeleni luči zato z domačimi in tujimi gosti analiziramo aktualne problematike javnega prometa, nove tehnologije, infrastrukturne in energetske izzive ter izpeljavo zelenega prehoda v panogi, katere del smo vsak dan mi vsi. Ob reportažah s terena in pogovorih s strokovnjaki iščemo tudi vsakdanje zgodbe, ki jih pišejo stiki med ljudmi v javnem prometu.Zelena luč je nazaj! Po poletnem premoru, ki smo ga očitno povečini preživeli v kolonah na avtocestah, je spet čas za razmisleke o tem, kako promet narediti bolj trajnosten ter ob tem olajšati življenje prebivalcem mest in podeželja. Teme, ki jih bomo odpirali v oddaji, bodo spet imele skupni imenovalec: cilj spreminjanja prometa je bolj kakovostno življenje ljudi, v katerem premikanje ne pomeni le izgube časa, denarja in zdravja. Nova sezona prinaša tudi nekaj novosti. Najbolj opazna bo pri strokovnih sodelavcih oddaje - imamo tri nove strokovnjake, ki bodo s svojim znanjem popestrili izbor tematik in dodali vpogled v aktualno dogajanje na področju prometa. V prvi oddaji, ki hkrati služi tudi kot uvod v Evropski teden mobilnosti, z Matevžem Obrechtom, Markom Kovačem in Špelo Berlot Veselko pregledamo nekaj perečih problematik slovenskega prometnega sistema, ob tem pa razbijemo še en urbani mit. Gosti:  Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRA Slovenija in koordinatorica Koalicije za trajnostno prometno politiko dr. Marko Kovač, Center za energetsko učinkovitost IJS dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM dr. Maja Simoneti, Inštitut za politike prostora

Promet je povsod okrog nas, vsi smo na različne načine vsakodnevno vpeti vanj, tehnološke novosti in novi razmisleki ta sektor spreminjajo iz dneva v dan, hkrati pa je to še vedno dejavnost, ki je v Sloveniji zaslužna za največ izpustov toplogrednih plinov. Prometni sistem se sooča z mnogimi problemi in marsikomu povzroča težave v življenju ali nam kravžlja živce. Kaj torej lahko storimo, katere so glavne težave in za kakšno pot naprej se bomo odločili? Ta vprašanja smo zastavljali strokovnjakom, raziskovalcem in običajnim udeležencem v prometu v prvi sezoni Zelene luči. V zadnji oddaji zberemo nekaj razmislekov gostov in potegnemo črto pod povedano. Zelena luč se med podkaste in v eter Vala 202 vrača septembra. Do takrat: srečno pot! Za komentarje, zgodbe in predloge: [email protected]

V Zeleni luči že obračamo misli proti poletju. Vemo, da se poleti promet preobrazi - a ta preobrazba ne prinese ravno prijetnih rezultatov. Varnostne razdalje se znatno zmanjšajo, čas potovanja se znatno podaljša, število izrečenih kletvic na potniški kilometer skoči v nebo, tudi asfalt je bolj vroč. Zato strokovni sodelavec Simon Koblar z Urbanističnega inštituta tokrat razmišlja, če je res nujno iti na dopust s svojim avtomobilom? Pogovorimo se o izbiri vozila zaradi počitnic, možnostih javnega prometa in kolesarskih potovanjih, ki so lahko primerna za vsakogar. Gost: Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zapiski: Rekordno kolesarjenje Lael Wilcox okrog sveta - dokumentarec Eurovelo kolesarske povezave Avtobusne povezave s tujino Železniške povezave s tujino Prometni koledar - pričakovane gostote prometa v poletnih mesecih Za zgodbe in priporočila: [email protected]

Na Nizozemskem deluje zelo prodoren slovenski raziskovalec prometa dr. Nejc Geržinič. Na Tehniški fakulteti v Delftu je zdaj podoktorski raziskovalec, sodeluje v projektih, ki se ukvarjajo s problematiko javnega prometa, mobilnosti na zahtevo, potniške izkušnje in zasnove prometne infrastrukture - še najbolj pa s povezovanjem vseh teh tem. Ko obišče Slovenijo, pride z vlakom, če se mu le ponudi priložnost, se v Sloveniji udeleži tudi strokovnih konferenc. Kljub temu, da že skoraj desetletje živi v tujini, ohranja stike s prometnimi strokovnjaki v Sloveniji in ni mu vseeno, kaj se dogaja z našim prometnim prostorom. V pogovoru je med drugim razmislil tudi o možnih spremembah ljubljanskega potniškega prometa in taktnih voznih redih vlakov. Gost: dr. Nejc Geržinič, Tehniška fakulteta v Delftu Zapiski:  Rezultati akcije Polni zagona kolesarimo v službo Tracks - zgodbe iz zgodovine prometa dveh Goric Zapisi iz močvirja o javnem prometu v Sloveniji Za zgodbe in sporočila: [email protected]

Več kot 60.000 ljudi je v Sloveniji prevozno revnih, ocenjuje Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do javnega potniškega prometa, hkrati pa si svojega avtomobila ne morejo privoščiti. Še bolj izrazite pa so neenakosti v slovenski družbi - te je razgalila nova raziskava o prevozni revščini, pri kateri je sodelovala tudi strokovna sodelavka Zelene luči Marjeta Benčina. V oddaji pregledamo rezultate analize, hkrati pa slišimo tudi izkušnje s terena o tem, kako prevoza revščina vpliva na ogrožene družine. Gostji: Marjeta Benčina, okoljevarstvena organizacija Focus Živa Logar, program Veriga dobrih ljudi, Zveza Anita Ogulin in ZPM Zapiski: Študija Prevozna revščina v Sloveniji Spletni kalkulator za izračun stroškov avtomobila IPOP išče in razbija mite o mestih Za zgodbe in predloge: [email protected]

Na hrup smo se v sodobnih družbah navadili - spremlja nas praktično od rojstva, vedno je nekje okrog nas, sploh če je v bližini kakršnakoli prometnica. A to, da smo se na hrup navadili, je slaba novica. Povzroča namreč celo vrsto zdravstvenih težav, za naše telo predstavlja stres, v Evropski uniji vsako leto zaradi hrupa prezgodaj umre devet tisoč ljudi. Kako torej načrtovati nova naselja in prometnice, da bo glasen zvok manj vplival na naše zdravje? Kakšne tehnološke novosti in kakšni družbeni ukrepi bi lahko stanje popravili? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, kako rohnenje motorjev vpliva na naravo in kako bomo kot družba določili drugačne meje sprejemljivega hrupa. Gosta: Andrej Brglez, strokovni sodelavec Zelene luči in raziskovalec sodobne mobilnosti dr. Sonja Jeram, biologinja iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ Zapiski: NIJZ o hrupu Mednarodna raziskava o hrupu v mestih Hrup dronov Kolumna Andreja Brgleza o hrupu stoletja Za komentarje, predloge in zgodbe: [email protected]  

Kitajska ima kar tri četrtine hitrih vlakov na svetu, gradijo na tisoče kilometrov avtocest, rastoča mesta so prepredena z javnim potniškim prometom, milijoni javnih koles se vozijo po urejeni infrastrukturi, stotine tovarn proizvaja rekordno število električnih avtomobilov. Še pred dvema desetletjema je bila taka podoba današnje gospodarske velesile nepredstavljiva. Kolega Maj Valerij se je v Pekingu pogovoril s prometnim raziskovalcem in profesorjem Hongchang Lijem, ki odstira vpogled v zakulisje delovanja ogromnega kolesja, ki poganja kitajski transport v 21. stoletju. V Zeleni luči se med reportažo vprašamo tudi, katere lekcije lahko prenesemo v Slovenijo?Gosta: Maj Valerij, novinar Vala 202 Hongchang Li, profesor iz raziskovalec na Sustainable Transport Innovation Center, Beijing Jiaotong University Poslušajte tudi:  Pogovor z Blažem Štefetom, Slovencem, ki dela v mobilnostni industriji na Kitajskem Za zgodbe in predloge: [email protected]

V Kanadi sta z ženo prodala avtomobil in ugotovila, da je življenje brez avta ne le znosno, ampak zanju bolj izpopolnjujoče. Mnogi jima niso verjeli, da je v ameriškem prometnem sistemu to sploh mogoče. Postala sta zagovornika kolesarjenja in se nato z družino preselila v Delft na Nizozemskem, kjer se jima je, kot pravi Chris Bruntlett, odprl nov svet. V Zeleni luči se pogovorimo o njegovih izkušnjah s prometnim sistemom na obeh straneh Atlantika, hkrati pa z nami deli tudi nekaj ugotovitev o učinkoviti kolesarski infrastrukturi. Gost: Chris Bruntlett, Nizozemska kolesarska ambasada Zapiski:  Občinam na voljo nova sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti Zapore avtocest v prihodnjih dneh Pernille Bussone in Ole Kassow: Kolesarjenje brez starosti (Evropa osebno) Za zgodbe in predloge: [email protected]

Mesta se ves čas spreminjajo, njihova dinamika se odraža na življenjskih okoljih in prometnih sistemih. Največjo in najhitrejšo preobrazbo pa so mesta po vsem svetu doživela skoraj hkrati - pred petimi leti, v času izbruha pandemije covida-19. Prazne vpadnice, nedelujoč javni promet, pa tudi nove kolesarske steze in parki … Prizorov se vsi še dobro spominjamo, a kakšne lekcije smo odnesli od časa izrednih razmer pred petimi leti? Smo tudi dolgoročno začeli spreminjati pristope k urejanju mobilnosti in bolj prijetnega okolja v mestu? V Zeleni luči razmislimo tudi o tem, česa se nismo naučili in katere napake ponavljamo. Dodamo pa še izjemno zgodbo o javnem prometu, v kateri nastopajo zakotna alpska dolina, vlak in hokej. Dobra mešanica.Gost: dr. Žiga Zaplotnik, predsednik Podnebnega sveta Daljši pogovor z dr. Zaplotnikom v podkastu Pet let pozneje Avtor zgodbe v drugem delu oddaje: Toni Obid Za zgodbe in priporočila: [email protected]  

Če ljudi vprašamo, kaj se jim zdi najpomembnejše pri javnem prevozu, največkrat slišimo, da sta to zanesljivost in hitrost. A na izkušnjo potovanja vpliva še mnogo drugih stvari, ki se jih včasih niti ne zavedamo. Tokratni gost Zelene luči opozarja, da so vonjave, barve in storitve na prevoznih sredstvih ter postajah prav tako pomemben del zaznavanja kakovosti javnega prometa. Mark van Hagen bo delil izkušnje, ki jih je nabral v 35 letih raziskovanja zadovoljstva potnikov na Nizozemskih železnicah.Gost:  Mark van Hagen, Nizozemske železnice  Zapiski:  Izboljševanje potniške izkušnje na železnicah (soavtor raziskave Mark van Hagen) Prodaja avtomobilov v ZDA pred uvedbo carin narašča Kitajska omejuje izvoz redkih zemelj Večina evropskih mest bo več vlagala v prilagajanje okoljskim spremembam Oddaja Jezikanje o poimenovanju prometnih “nesreč” oziroma trkov Za priporočila in zgodbe: [email protected]

Zakaj pa ne bi dneva začeli drugače kot s stanjem v kolonah avtomobilov? Kolesarjenje v službo dokazano dobro vpliva na počutje in zdravje vsakega posameznika, hkrati pa odgovarja tudi na številne prometne probleme, ki jih poznamo v slovenskih krajih in mestih. Kampanja Polni zagona tudi letos spodbuja zaposlene in delodajalce, da dajo priložnost kolesarjenju, nagovorijo sodelavce in se ob tem še spremljajo rezultate svojih dejavnosti. V Zeleni luči spoznamo ekipo, ki je projekt vzela resno in iz njega naredila zabavno interno tekmovanje, delodajalca z urejenimi pogoji za kolesarjenje v službo in strokovnjake, ki so preučili pristope h kolesarjenju v tujini. Gosti: ekipa Štorklje na kolesih dr. Luka Mladenovič, UIRS Gregor Pretnar, PNZ Nela Halilović, IPoP Zapiski: Projekt Polni zagona Oddaji o prometni prihodnosti na Prvem Podkast Beyond Streets Za predloge in zgodbe: [email protected]

Nizozemska velja za eno izmed držav z najbolje urejenim sistemom javnih prevozov. Tak sistem seveda ne nastane čez noč - vanj Nizozemci vlagajo ogromno pozornosti in denarja že od 70. let prejšnjega stoletja. V tem času so naredili tudi veliko napak, iz katerih se zdaj vsi lahko nekaj naučimo. V Zeleni luči se pogovorimo s prometnim raziskovalcem Nielsom van Oortom, ki je ob obisku Slovenije z nami delil razmišljanja o iskanju družbenega konsenza glede mobilnosti, majhnih trikih z daljnosežnimi učinki, uporabi velikih količin podatkov in zabavnih srečevanjih med čakanjem na vlak. Gost: dr. Niels van Oort, Tehniška univerza v Delftu Zapiski: ZDA pripravljajo 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov V Parizu bo 500 dodatnih ulic zaprtih za avtomobilski promet LPP poziva potnike k validiranju vozovnic Začetek akcije Polni zagona - kolesarimo v službo Za priporočila in zgodbe: [email protected]

V Afriki naj bi bilo do leta 2050 štirikrat ali petkrat več avtomobilov, kot jih je danes - nobena druga svetovna regija ne bo rasla s tako hitrostjo. Težava pa je, na kakšen način se njihova flota vozil širi. V nekaterih državah so skoraj vsi dodani avtomobili rabljena evropska vozila, v povprečju stara skoraj 20 let. Morda je med njimi tudi vaš stari avto. Posledice? Dober posel za Evropo, slaba cestna varnost in onesnaženje v Afriki. V Zeleni luči s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom razmišljamo, kako deluje sistem izvoza, kdo z njim služi in na kakšen način bi lahko omogočili boljšo prometno prihodnost za razvijajoče se afriške države. Gosta: Jane Akumu, Okoljski program Združenih Narodov, Nigerija Andrej Brglez, raziskovalec sodobne mobilnosti Zapiski: Okoljski program Združenih narodov o uvozu rabljenih vozil v Afriko Pregled globalnih tokov v trgovanju z rabljenimi vozili FIA o trgovanju z rabljenimi vozili Za predloge in zgodbe: [email protected]

Avtomobilske baterije so med svojo prvo, osnovno rabo pod velikim stresom - obremenjujemo jih s hitrim polnjenjem in praznjenjem, njihovo življenjsko dobo skrajšujejo tudi ekstremne temperature. Ko v avtomobilu niso več uporabne, pa lahko dobijo še drugo življenje. Lahko jih uporabimo za več namenov in služijo nam lahko še lep čas. Težava pa je, da cene novih baterij smiselnost tega drugega življenja postavljajo pod vprašaj. V Zeleni luči razmislimo, kako smiselna je druga uporaba baterij in kakšne možnosti se kažejo v prihodnosti.Gost: Andrej Pečjak, Metron inštitut, pionir električne mobilnosti v Sloveniji Zapiski: O padajoči vrednosti Teslinih delnic Ameriški pogled na evropsko omejevanje dostopa avtomobilov v mestna središča Knjiga Prevozna revščina v Sloveniji - ZRC SAZU Za predloge in zgodbe: [email protected]

Okrog Zemlje danes kroži približno 10.000 satelitov, v zadnjih petih letih se je to število povečalo za petkrat. Družbo jim dela tudi na milijone večjih ali manjših koščkov tako imenovanih vesoljskih smeti - torej razbitin in ostankov nekdaj delujočih vesoljskih plovil. Vse to pomeni, da v nizkozemeljski orbiti počasi nastaja gneča - sateliti se morajo zelo pogosto smetem izogibati, s čimer porabljajo gorivo in skrajšujejo svojo življenjsko dobo. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi lahko zagotovimo manj uničujočih trkov v vesolju, pogledamo pa tudi katastrofični scenarij, po katerem bi si človeštvo lahko za več generacij zablokiralo pot v vesolje.Gost: prof. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko UL Zapiski:  Pozivi k sodelovanju glede vesoljskega prometa Okrogla miza STAkluba o sodobnih prometnih izzivih Politični spor glede zaračunavanja vstopnine za avtomobiliste v središču New Yorka Terenski studio Vala 202 na poligonu varne vožnje Za priporočila in zgodbe: [email protected]

Zelena luč se znova odpravlja na ekskurzijo, tokrat gremo peš po Litvi. Hoja pozitivno vpliva na naše psihično in fizično počutje, zdravniki za vzdrževanje dobre kondicije priporočajo 10.000 korakov na dan. Obstaja veliko aplikacij, ki za vas štejejo korake, v Litvi pa so to idejo prenesli na novo raven - za določeno število korakov dobite popuste v trgovinah, denimo za nakup sadja in zelenjave. Maja Stepančič je preizkusila aplikacijo in se pogovorila z njenimi ustanovitelji, ki razmišljajo o različnih spodbudah za bolj zdrav način premikanja. Gost: Vytautas Višinskis, soustanovitelj podjetja Walk15 Zapiski: Aplikacija Walk15 Reportaža z openskega tramvaja na Radiu Koper O knjigi Tomos - Naši mopedi Prenavljanje odsluženih koles v Mariboru - Mariborska kolesarska mreža Podkast Tour 202 - nova kolesarska sezona Za predloge in zgodbe: [email protected]

Včasih je prijetno kolesariti po kakšni poti, za katero ne veš, kam te bo pripeljala, ampak večkrat pa je dobro narediti načrt kolesarjenja. To pa je v Sloveniji zaradi nepopolnih podatkov o kolesarskih poteh včasih problem. Informacije so v najboljšem primeru razdrobljene po različnih spletnih straneh, v najslabšem pa jih sploh ni. S tem problemom se je odločil spoprijeti strokovni sodelavec Zelene luči Simon Koblar z Urbanističnega inštituta, ki opiše delovanje platforme Open Street Map in njen potencial za nastanek prve koherentne baze podatkov o kolesarskih poteh pri nas. Sodeluje pa lahko tudi vsak kolesar!Gost: Simon Koblar, Urbanistični inštitut Republike Slovenije Zapiski: Spletne stran, kjer so na voljo podatki za uporabo v GIS-u OpenStreetMap vodič za začetnike  Vpliv onesnaženega zraka na zbranost YouTube kanal Not just bikes Usonia - utopično mesto v ZDA  Za predloge in zgodbe: [email protected]

Obseg tovornega prometa na slovenskih cestah se je več desetletij povečeval, kar je prineslo tako pozitivne kot negativne posledice. Po eni strani je vse večje število tovornjakov pripeljalo gospodarsko rast, po drugi strani pa so zaradi tega nastajale vse večje okoljske posledice, zastoji so se podaljševali, hrup je vplival na zdravje in na ceno nepremičnin. A tudi tovorni promet je pred obdobjem velikih sprememb. V Zeleni luči razmišljamo, s kakšnimi ukrepi več tovora preseliti na železnice, kako zmanjšati ogljični odtis tovornjakov na cestah in katere tehnološke novosti bodo spremenile logiko in logistiko tovornega prometa.Gost:  dr. Matevž Obrecht, Fakulteta za logistiko UM Zapiski: Uvajanje avtonomnih vozil v kitajskih mestih  Pomoč pri komuniciranju prometnih ukrepov za občine  Londonski taksisti se v mestu znajdejo bolje kot umetna inteligenca  Za predloge in zgodbe: [email protected]