1. februar: Kristus nas je poklical v svoje kraljestvo in slavo

Iz pisma Smirnčanom sv. Ignacija Antiohijskega, škofa in mučenca (1-4, 1) Kristus nas je poklical v svoje kraljestvo in slavo   Ignacij, tudi Teoforos imenovan, Cerkvi v Smirni v Aziji - Cerkvi Boga Očeta in ljubljenega Jezusa Kristusa, ki je prejela po božjem usmiljenju vrsto darov, ki je polna vere in ljubezni ter ne pogreša nobene milosti božjega Duha in božje besede - Boga vredni in presveti Cerkvi, pošiljam najlepši pozdrav. Slavim Boga Jezusa Kristusa, ki vam je podelil toliko modrost. Zapazil sem namreč, da ste popolnoma trdni v neomahljivi veri kakor pribiti na križ Gospoda Jezusa Kristusa po telesu in duhu ter utrjeni po Kristusovi krvi, da trdno verujete v našega Gospoda. Ta je v resnici iz Davidovega rodu po telesu, božji Sin po božji volji in moči, ki se je resnično rodil od Device, bil krščen od Janeza, da bi izpolnil vso pravičnost. Pod Poncijem Pilatom in tetrarhom Herodom je bilo njegovo telo resnično pribito na križ in mi smo sad tega njegovega bogoblaženega trpljenja. Vi verujete, da je po svojem vstajenju za vekomaj postavil znamenje svojim svetim in zvestim, med Judi kakor med pogani, v enem telesu njegove Cerkve. Kajti to vse je pretrpel zaradi nas, da bi se rešili. In resnično je trpel, kakor se je resnično obudil. Jaz namreč vem, da je tudi po vstajenju imel telo, in trdno verujem, da tudi zdaj živi v telesu. Ko je prišel k Petrovim tovarišem, jim je rekel: Primite, potipajte me in poglejte, da nisem duh brez telesa! In res so se ga dotaknili in verovali, tesno združeni z njegovim telesom in duhom. Zato so tudi prezirali smrt in jo premagali. Po vstajenju je jedel z njimi in pil kot tak, ki ima telo, čeprav po duhu združen z Očetom. Na to vas spominjam, predragi, čeprav dobro vem, da tudi vi mislite tako.