1. marec: Mojzes je dal postavo, milost in resnico pa Jezus Kristus

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (51. govor, 3-4, 8) Mojzes je dal postavo, milost in resnico pa Jezus Kristus   Gospod je razodel svoje veličastvo pred izvoljenimi pričami. Svoje telo, ki je človeško kot naše, je obdal s takim sijajem, da se mu je obraz zasvetil kakor sonce, obleka pa se je zableščala v snežni belini. S svojim spremenjenjem je hotel najprej obvarovati apostole pred pohujšanjem križa, da ne bi njegovo prostovoljno ponižanje v trpljenju omajalo njihove vere. Zato jim je razodel veličastvo skritega božjega dostojanstva. V svoji previdnosti pa je s tem tudi utrdil upanje svete Cerkve: celotno Kristusovo telo naj bi spoznalo, kakšne preobrazbe bo deležno, in njegovi udje naj bi se zavedali, da bodo tudi sami deležni slave, ki jo izžareva Glava. O tem je namreč govoril Gospod, ko je napovedal svoj prihod v slavi: Takrat se bodo pravični zasvetili kakor sonce v kraljestvu njegovega Očeta. Isto pričuje apostol Pavel, rekoč: Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne da primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami. Drugje še pravi: Zakaj umrli ste in vaše življenje je s Kristusom skrito v Bogu. Ko se prikaže Kristus, vaše življenje, takrat se boste tudi vi z njim prikazali v slavi. Da bi apostole okrepil v veri in jih uvedel v popolno spoznanje, jim je s tem čudežem dal še drug nauk. Mojzes in Elija, to je postava in preroki, sta se prikazala in govorila z Gospodom, da se spričo navzočnosti petih mož izkaže za resnično, kar je rečeno: Vsa zadeva naj se ugotovi po izjavi dveh ali treh prič. Kaj je bolj prepričljivo od te besede, ki z njo soglaša oznanjevanje stare in nove zaveze in se dokumenti starega pričevanja strinjajo z evangeljskim naukom? Besedila obeh zavez se med seboj lepo skladajo. Njega, ki so ga simboli preteklosti obljubljali pod pajčolanom skrivnosti, odkriva sijaj sedanje slave. Sveti Janez pravi: Mojzes je dal postavo, milost in resnico pa je prinesel Jezus Kristus. V njem se izpolnjuje obljuba preroških prispodob in smisel starodavnih zakonov. Njegova navzočnost dokazuje resničnost prerokb, milost pa omogoča izpolnjevanje zapovedi. Z oznanjevanjem evangelija naj se torej v vseh utrjuje vera in nihče naj se ne sramuje Kristusovega križa, po katerem je odrešen svet. Zato naj se tudi nihče ne boji trpeti za pravico, nihče naj ne dvomi o obljubljenem plačilu, saj po naporu sledi počitek, po smrti pa življenje. Ker je on sprejel nase vse slabosti našega življenja, bomo zmagali tudi mi in prejeli obljubljeno plačilo, če bomo zanj pričevali in ga ljubili. Tako v izpolnjevanju zapovedi kakor v premagovanju težav naj nam neprestano odmeva Očetov glas, ki pravi: Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte.