12. december: O Evi in Mariji

Iz razprave Zoper krivoverstva, sv. Ireneja, škofa (5. knj., 19; 1; 20, 2; 21, 1) O Evi in Mariji   Gospod je vidno prišel k svojim. Nosilo ga je njegovo stvarstvo, od njega vzdrževano. Neposlušnost pod drevesom je poravnal s poslušnostjo na lesu križa. Zablodo deviške Eve, ki je zapeljala svojega moža, je popravil z angelsko blagovestjo resnice Devici Mariji, zaročeni z Jožefom. Eva se je dala preslepiti angelu zapeljivcu. Odpovedala se je Bogu in prestopila njegovo zapoved. Tudi Marija je slišala sporočilo angela. Odločila pa se je za Boga in zanosila Boga. Ona se je dala zapeljati, da ni ubogala; ta pa je božji predlog sprejela in ubogala. Devica Marija je postala odvetnica deviške Eve. Kristus je postal glava vsega in vse uredil. Izzval je našega sovraga na boj. Premagal ga je in njemu, ki nas je v Adamu zasužnjil, strl glavo. V prvi Mojzesovi knjigi beremo, da je rekel Bog kači: Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom. Ta ti bo glavo strl, ti pa ga boš ranila na peti. S tem je rečeno, da bo Marijin sin, drugi Adam, strl glavo kači. To je zarod, o katerem govori apostol v pismu Galačanom: Postava je bila dana, dokler bi ne prišel zarod, kateremu je bila obljuba dana. Še bolj jasno se izraža, ko v istem pismu pravi: Ko je pa prišla polnost časov, je poslal Bog svojega Sina, rojenega iz žene. Da bi bila zmaga prava, je moral zmagati človek, ki je bil rojen iz žene. Po ženi je namreč sovražnik v začetku zmagal nad možem in ga napadel. Zato se sam Gospod imenuje Sina človekovega, pri tem misli na Adama, ki je z Evo postal oče vsega človeštva. Kristus postaja tako nova glava človeštva. Kakor smo po Adamovem padcu vsi zašli v smrt, tako po Kristusovi zmagi vsi dobivamo novo življenje.