12. februar: V sebi upodobite Kristusa

Iz razprave o pismu Galačanom sv. Avguština, škofa (37.38) V sebi upodobite Kristusa   Bodite kakor jaz, pravi apostol Pavel. Po rodu sem sicer Jud, a vse posvetne stvari presojam z duhovnega vidika in jih zavračam. Ker sem tudi jaz kakor vi, namreč človek. Nato jih prilično in previdno opozori, naj pomislijo, kako jih ljubi, da ga ne bi imeli za sovražnika. Pravi namreč: Bratje, prosim vas, nič žalega mi niste storili. Kakor bi hotel reči: Nikar ne mislite, da vam hočem storiti kaj žalega. Da bi si ga predstavljali kot očeta, jim povrh še reče: Otročiči moji, in nadaljuje: za katere zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. Te besede pa je izrekel bolj v imenu matere Cerkve, saj tudi drugje pravi: Nastopili smo sredi vas milo, kakor neguje mati svoje otroke. Kristus se upodablja v verniku po veri v notranjem človeku; v človeku, ki je poklican v svobodo milosti; človeku krotkega in ponižnega srca, ki se ne baha z zaslugami za dela, ki niso nič, ampak pripisuje svoje zasluge božjemu daru. Takega najmanjšega istoveti s seboj tisti, ki je rekel: Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. Kristusa namreč upodobi tisti, ki prevzame Kristusovo podobo; Kristusovo podobo pa prevzame, kdor je v duhovni ljubezni Kristusu vdan. Tako se zgodi, da tisti, ki ga posnema, postane drugi Kristus, kolikor seveda to njegove zmožnosti dopuščajo. Janez pravi: Kdor pravi, da v njem ostane, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel. Ker matere človeka spočnejo, da bi mu dale podobo, in ker že upodobljenega v mukah rodijo, da bi potem rastel, nas morda preseneti, ko reče: Za katere zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus; razen če izraz porodne bolečine vzamemo v pomenu, da jih je v tesnobi in zaskrbljenosti rodil, da bi potem rasli v Kristusu. V tem pomenu, ko vidi, kako so v nevarnosti, da bi bili zapeljani, zopet trpi porodne bolečine. Taka bojazen zanje in tak strah, ki ga imenuje nekakšno materinsko trpljenje, bo trajalo tako dolgo, dokler vsi ne dospejo do mere polne starosti Kristusove, da jih ne bo vsak veter nauka zanašal. Torej ne zaradi začetka verovanja, saj so za vero že rojeni, ampak zaradi močnejše in popolnejše vere pravi: Za vas zopet trpim porodne bolečine, dokler se v vas ne upodobi Kristus. To težavno materinstvo opisuje z drugimi besedami tudi na drugem mestu, ko pravi: Zraven tega, kar me povrhu zadene, imam vsakdanji opravek, skrb za vse cerkve. Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in bi mene ne peklo?