12. oktober: Moje ime je veliko med narodi

Iz razlage preroka Ageja sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (14. pogl.) Moje ime je veliko med narodi   Ob prihodu našega Odrešenika nam je božji tempelj zablestel v neprimerno sijajnejši luči. Postal je toliko sijajnejši in odličnejši, kolikor se bogoslužje postave razlikuje od bogoslužja v Kristusu in evangeliju in resnica od sence. Menim, da je k temu mogoče dostaviti sledeče: Nekdanji tempelj je bil le eden in samo v Jeruzalemu; tudi je v njem daroval le izraelski narod. Ko pa je Edinorojeni postal eden izmed nas, on, Bog in Gospod, ki nas razsvetljuje, kot pravi pismo, se je ves svet napolnil s svetimi templji in neštetimi molivci, ki Boga vesoljstva častijo z duhovnimi žrtvami in vonjavami kadil. To je ravno Malahija, mislim, napovedal takorekoč v božjem imenu: Velik kralj sem, govori Gospod, in od sončnega vzhoda do zahoda je moje ime veliko med narodi, in na vseh krajih se bo mojemu imenu zažigalo kadilo in se bo darovala čista daritev. Torej je res, da bo slava poslednjega templja, Cerkve, večja. Njim pa, ki skrbijo in se trudijo, da bi ga zgradili, je Bog obljubil Odrešenika kot zavetišče in dar iz nebes, vsem v mir, kajti po njem imamo v enem Duhu dostop k Očetu. Po preroku namreč pravi: Na tem kraju bom podelil mir, mir bom položil v srce vsakomur, ki bo sodeloval pri tem, da se zopet postavi ta tempelj. Na nekem mestu Kristus tudi pravi: Svoj mir vam dam. Kako to koristi tistemu, ki ljubi, te bo poučil Pavel, rekoč: Božji mir, ki vsak razum presega, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Tudi modri Izaija je molil, rekoč: Gospod, naš Bog, priskrbiš nam mir, zakaj karkoli se je z nami zgodilo, si ti izvršil. Kdor je namreč enkrat bil deležen Kristusovega miru, mu bo lahko rešiti dušo in jo izpopolnjevati z vajo v krepostih. Zato vsakemu, ki gradi, obljublja mir. Če namreč kdo gradi Cerkev, ali če je postavljen, da v Cerkvi razlaga skrivnosti božjega kraljestva, vselej je to v korist njegovi lastni duši; daje se namreč na voljo kot živi in duhovni kamen v svet tempelj in za božje bivališče, s čimer bo gotovo dosegel, da mu ne bo težko doseči zveličanje svoje duše.