13. avgust: Kristus je naš mir in naša luč

Iz razprave sv. Gregorja iz Nise, škofa, o krščanski popolnosti Kristus je naš mir in naša luč   Kristus je naš mir, ki je oba dela združil v eno. Z mislijo na Kristusa, ki je mir, bomo prav upodabljali v sebi to Kristusovo ime, ko bomo po notranjem miru izžarevali v svojem življenju Kristusa. Po besedah apostola Pavla je Kristus podrl sovraštvo. Zato ga znova ne oživljajmo v sebi, naše življenje naj bo zanj mrtvo. Bog ga je bil v naše odrešenje očitno pobil, zato ga nikar ne obujajmo v škodo naših duš z jezo ali spominom na slabo, kajti s tem povzročimo nesrečno vstajenje zares preminulega sovraštva. Ako je naša last Kristus, ki je mir, potem pobijajmo v sebi sovraštvo, da to, kar v Kristusu verujemo, uresničimo tudi v svojem življenju. Kristus je podrl ločilno steno med dvema ljudstvoma in tako oba v sebi preustvaril v enega novega človeka ter posredoval mir. Zato se prav tako mi spravimo ne samo s tistimi, ki se od zunaj borijo zoper nas, marveč tudi s tistimi, ki se upirajo v naši notranjosti, da ne bo več meso poželelo zoper duha ne duh zoper meso. Postanimo en človek iz dveh, v sebi se umirimo in prvinsko preobrazimo v celostnega novega ter spokojnega človeka, ko podredimo meseno naziranje božji postavi. Mir pomeni soglasje nasprotnih strani. Po prenehanju notranjega vojskovanja v naši naravi se moramo umiriti sami v sebi, v nas mora zavladati mir, da bomo pokazali, kako se to Kristusu svojsko ime uresničuje tudi v nas. Če pomislimo, da je Kristus prava luč in nepristopen za laž, bomo spoznali, da morajo tudi naše življenje presijati žarki resnične luči. Žarki sonca pravičnosti pa so kreposti, ki nas razsvetljujejo, da odlagamo dela teme in kakor podnevi hodimo pošteno. Zavračajmo skrite reči grdobije, vse delajmo v luči in bomo postali sami luč in bomo svetili z deli celo drugim, kar je značilno za svetlobo. Če pomislimo, da je Kristus naša svetost, se bomo varovali vsakega nepristnega in nečistega dejanja in misli. Tako bomo postajali res deležni njegovega imena, ga živeli in z delom, ne le z besedo, v sebi uresničevali svetost.