14. april: Zakrament, ki uresničuje edinost in ljubezen

Iz pisem Monimu sv. Fulgencija, škofa iz Ruspe (2, 11-12) Zakrament, ki uresničuje edinost in ljubezen   Po besedah apostola Petra se živi kamni vzidavajo v duhovno hišo, za sveto duhovništvo, da se darujejo duhovne daritve, Bogu prijetne po Jezusu Kristusu. Ni primernejše priložnosti, da molimo za duhovno zgradbo tega Kristusovega telesa, ki raste v ljubezni, kakor je ta, ko Cerkev, Kristusovo telo, v zakramentu kruha in keliha daruje Kristusovo telo in kri. Kelih zahvale, ki ga blagoslavljamo, ali ni udeležba pri krvi Kristusovi? Kruh, ki ga lomimo, ali ni udeležba pri telesu Kristusovem? Ker je en kruh, smo mi, ki nas je mnogo, eno telo, vsi smo namreč deležni enega kruha. In zaradi tega prosimo, naj bi po isti milosti, ki stori, da je Cerkev Kristusovo telo, tudi vsi udje ljubezni, ki je trajna vez, vztrajali v edinosti tega telesa. Pravilno pa prosimo, naj se to zgodi po daru tistega Duha v nas, ki je hkrati Očetov in Sinov. Sveta Trojica je namreč po naravi sveta enota, enakost in ljubezen, edini in resnični Bog, ki posvečuje vse, ki jih posinovi in jim daje enodušnost. Zato je rečeno: Božja ljubezen je izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. Sveti Duh, hkrati Duh Očetov in Sinov, deluje v vseh, ki jim naklanja milost posinovljenja, tako kot je deloval v tistih, ki so po poročilu Apostolskih del prejeli istega Duha. O njih je rečeno: Množica teh, ki so verovali, je bila enega srca in duha. Sveti Duh je uresničeval to edinost, on, ki je eden in edini Duh Očetov in Sinov in ki je en Bog z Očetom in Sinom. Zaradi tega pravi apostol Pavel, da je treba skrbno varovati to duhovno edinost z vezjo miru, ko takole opominja v pismu Efežanom: Opominjam vas, jaz, jetnik v Gospodu: živite, kakor se spodobi za poklic, v katerega ste poklicani, v vsej ponižnosti in krotkosti, s potrpežljivostjo; drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh. Kajti v tem, ko Bog v Cerkvi po Svetem Duhu ohranja svojo ljubezen, Cerkev samo dela za sebi prijetno daritev in želi, da bi Cerkev vedno prejemala to milost ljubezni. Tako bo mogla nenehno darovati Bogu prijetno, živo in sveto daritev.