19. avgust: Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen

Iz govorov sv. Avguština, škofa Kdor bo vztrajal do konca, bo rešen   Kadarkoli smo v stiski ali v trpljenju, je to za nas opomin in hkrati sredstvo za poboljšanje. Tudi Sveto pismo nam ne obljublja miru, varnosti in pokoja; evangelij nič ne skriva, da pridejo trpljenje, stiske in pohujšanja. Zagotavlja pa: Kdor bo vztrajal do konca, ta bo rešen. Od prvega človeka nismo dobili nič dobrega, podedovali smo celo smrt in prekletstvo; priti je moral Kristus, da nas je tega osvobodil. Zato se nikar ne pritožujmo, nikar ne godrnjajmo, o bratje, kakor so nekateri od njih godrnjali – tako pravi apostol – in so bili po pokončevalcu uničeni. Kaj novega in nenavadnega mora prestati današnji človeški rod, česar ne bi prestali že naši očetje? Še več: ali moremo reči, da nas zadeva toliko trpljenja in gorja, kolikor ga je zadevalo nje, kot nas uči zgodovina? In vendar boš našel ljudi, ki se pritožujejo nad svojimi časi v prepričanju, da je bilo samo nekdaj lepo. A če bi živeli v dneh svojih prednikov, bi se gotovo prav tako pritoževali. Če se ti zdijo prejšnji časi lepi, je to zato, ker niso več tvoji. Če si torej že rešen prekletstva, če že imaš vero v božjega Sina ter če si bil že vpeljan in poučen v Svetem pismu, potem res ne vem, kako moreš misliti, da so bili Adamovi časi kaj boljši. Tudi tvoji starši so bili deležni Adamove dediščine. In ravno Adamu je bilo rečeno: V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh in obdeloval boš zemljo, iz katere si bil vzet, in zemlja ti bo rodila trnje in osat. To, glej, je zaslužil, to je prejel, to mu je Bog po pravici prisodil. Čemu torej misliš, da so bili prejšnji časi boljši od tvojih? Pomisli: od prvega Adama do današnjega človeka srečujemo samo trud in znoj, trnje in osat. Ali nas je že zalil potop? Ali so morda že prišli na nas strašni časi lakote in vojske, kot so bili nekoč? Vse to je zapisano zato, da se ne bi pritoževali zoper Boga zaradi sedanjih časov. Pomislite potemtakem, kakšni so bili oni časi! Ko poslušamo ali beremo o njih v zgodovini, nas navdaja groza. Zato imamo dovolj razlogov, da se veselimo, ne pa da godrnjamo in se pritožujemo čez današnje čase.