19. februar: Duhovno očiščevanje s postom in dobrimi deli

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (6. o postu, 1-2) Duhovno očiščevanje s postom in dobrimi deli   Predragi, zemlja je vedno polna božjega usmiljenja. Po sami svoji naravi navajajo stvari verne ljudi, naj slavijo Boga: nebo in zemlja, morje in kar je v njem, vse razglaša dobroto in vsemogočnost svojega stvarnika. Čudovita lepota prvin, ki nam služijo, poziva umno stvar k dolžnemu zahvaljevanju. Sedaj pa so dnevi, ki na poseben način razodevajo skrivnosti odrešenja in nas pripravljajo na prihodnje praznike velike noči. Zato se moramo nanje skrbneje pripraviti z duhovnim očiščevanjem. Za velikonočne praznike je značilno ravno to, da se vsa Cerkev raduje odpuščanja grehov. Niso ga namreč deležni samo tisti, ki jih prerodi krst, marveč z njimi tudi vsi, ki že dalj časa uživajo srečo božjega otroštva. Čeprav predvsem prerojevalna kopel dela ljudi nove, moramo vseeno vsak dan sproti prenavljati svojo umrljivo naravo. Na kateri koli stopnji napredka naj že bomo, smo vseeno potrebni izpopolnjevanja. Prizadevati si moramo, da ne bo praznik odrešenja našel nikogar v starih grehih. Ker se mora kristjan nenehno izpopolnjevati, se mora pa sedaj truditi še z večjo gorečnostjo, da bo izpolnil apostolsko zapoved štiridesetdnevnega posta, ki ni samo v odpovedi hrani, ampak predvsem v življenju brez greha. Dolžnemu in svetemu postu pa nobeno delo bolj ne pristoji kot miloščina, ki pod skupnim imenom del usmiljenja obsega razne vrste dobrih del. Vsi verni so lahko istega duha, čeprav niso vsi enako bogati. Ljubezni, ki smo jo dolžni hkrati Bogu in ljudem, nič ne more tako ovirati, da bi ne mogli opravljati dobrih del. Angeli so peli: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji, pripravljeni delati dobra dela. To pomeni, da bo zaradi dobrote srečen in poln notranjega miru vsakdo, ki z drugimi nosi kakršnokoli trpljenje. Del usmiljenja je veliko, tako da jih morejo opravljati zaradi njih raznolikosti ne le bogati, ampak tudi manj premožni in revni, če so le pravi kristjani. Različni so po zmožnosti dajanja miloščine, enaki pa so si lahko v blagosrčnosti.