19. julij: Bodimo kristjani tudi v resnici, ne le po imenu

Začetek pisma sv. Ignacija Antiohijskega, škofa in mučenca, Magnezijcem (1, 1- 5, 2) Bodimo kristjani tudi v resnici, ne le po imenu Ignacij, tudi Teoforos (Bogonosec) imenovan, cerkvi v Magneziji ob Majandru, oblagodarjeni v milosti Boga Očeta v Kristusu Jezusu, našem Odrešeniku, v katerem jo pozdravljam in ji želim v Bogu Očetu in Jezusu Kristusu najobilnejši blagor. Ker sem zvedel, kako dobro je urejena vaša ljubezen po božjih zapovedih, sem z veseljem sklenil, da govorim z vami v veri Jezusa Kristusa. Ker sem bil namreč za vrednega spoznan Bogu preljubega imena, slavim v vezeh, ki jih nosim, cerkve in jim želim edinost s telesom in duhom Jezusa Kristusa, ki je naše večno življenje, edinost v veri in ljubezni, ki je nič ne prekaša, zlasti pa edinost z Jezusom in Očetom, po katerem bomo dosegli Boga, če zdržimo vse nasilje kneza tega sveta in mu ubežimo. Ker sem bil torej za vrednega spoznan, da sem vas videl po Damu, vašem Boga vrednem škofu, po vrednih starešinah (prezbiterjih) Basu in Apoloniju ter po svojem sohlapcu diakonu Zotionu, ki sem ga vesel, ker je vdan škofu kot božjemu daru in duhovnikom kot postavi Jezusa Kristusa. Tudi za vas se spodobi, da ne zlorabljate škofovih let, ampak da mu izkazujete dolžno spoštovanje z mislijo na moč, ki jo ima od Boga Očeta, kakor tudi delajo sveti prezbiterji, kot sem zvedel, ki ne izrabljajo njegove očite mladosti, ampak se kot pametni možje v Bogu uklanjajo njemu, toda ne njemu, ampak Očetu Jezusa Kristusa, ki je škof vseh. Spodobi se namreč, da častimo njega, ki nas je izvolil, in da ga poslušamo brez vsake hinavščine; kajti nihče ne vara le škofa, ki ga vidimo, ampak prezira tistega, ki ga ne vidimo. Seveda o takih rečeh se ne bomo zagovarjali pred ljudmi, ampak pred Bogom, ki pozna, kar je skrito. Spodobi se torej, da ne nosimo le krščanskega imena, ampak da tudi kristjani v resnici smo; nekateri namreč škofa le z besedo priznavajo, delajo pa vse brez njega. Taki nimajo dobre vesti, kot se mi dozdeva, ker se ne zbirajo pravilno po Kristusovi zapovedi. Vse stvari imajo svoj konec in, glejte, pred nami je oboje, smrt in življenje, in vsak pojde na svoje mesto. Dve vrsti denarja sta, božja in svetna, in vsaka ima vtisnjeno svoje znamenje: neverniki znamenje tega sveta, verniki v ljubezni pa znamenje Očeta po Jezusu Kristusu, razen če njegovega življenja ne bo v nas in ne bomo radovoljno umrli z mislijo na njegovo trpljenje.