2. februar: Sprejmimo luč, ki je živa in večna

Iz govorov sv. Sofronija, škofa (Na svečnico, 3, 6. 7) Sprejmimo luč, ki je živa in večna Vsi, ki slavimo in se z vsem srcem udeležujemo praznovanja Gospodovega darovanja v templju, se Gospoda v ljubezni tudi oklenimo. Ne moremo samo gledati, vsak mora nositi njegovo luč. Svetlobo teh luči povečajmo, da bo izražala čudoviti žar tistega, ki prihaja v nas in vse razsvetljuje, zdaj ko je obilje večne luči pregnalo vse grešne temine. Predvsem pa naj naše luči izražajo gorečnost naših duš, s katerimi se hočemo okleniti Kristusa. Božja mati in vedno Devica je v svojem naročju prinesla v tempelj Jezusa, luč sveta, in ga približala tistim, ki so sedeli v senci teme. Mi pa razsvetljeni od te luči držimo v rokah luči, ki svetijo vsem okoli nas, in hitimo naproti njemu, ki je prava luč. Luč je prišla na svet, je zapisal Janez, in razsvetlila ga je in izginila je tema, ki ga je objemala. Obiskal nas je vzhajajoči z višave in zasvetil nam, ki smo sedeli v temi. Z mislijo na to skrivnost zdaj stopimo v vrsto in nosimo v rokah luči, da pokažemo svojo vero v to, da nas je razsvetlila božja luč. Svetloba teh luči je podoba božje svetlobe, ki jo oznanjamo. Pojdimo vsi Bogu naproti! Prava luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, ki pride na svet, je prišla. Bratje in sestre, vsi se dajmo od nje razsvetliti, vse naj nas razžari! Nihče naj se ne izmakne njenemu sijaju, nihče naj se ji ne umakne in tava v temi. Stopimo naprej po svetli poti v žaru in siju vedno bliže k njemu, ki je večna luč. S starčkom Simeonom sprejmimo to večno izžarevajočo luč. Z vsem srcem zapojmo hvalnico Bogu Očetu, od katerega je ta luč od luči, da nas je rešil teme in nas vse razsvetlil. Tudi mi bomo doživeli zveličanje, ki ga je pripravil vsem ljudstvom in ga bo razodel v slavi tudi nam, novemu izvoljenemu ljudstvu. Starček Simeon je bil s tem, ko je videl Zveličarja, rešen spon tega življenja, mi pa smo bili z njegovim prihodom rešeni starodavnega mračnega stanja. Tudi mi, ki smo z vero sprejeli Kristusa iz Betlehema, smo postali iz poganskega ljudstva božje ljudstvo. Bog Oče ga nam je namreč poslal, da nas bo odrešil. Odprimo oči in spoznajmo Boga, ki se je učlovečil. Kdor ga spozna in prizna, da je med nami, kdor ga objame z vso svojo notranjostjo, postane novi Izrael. To je smisel današnjega praznovanja: njegovega prihoda med nas ne smemo nikoli pozabiti.