2. september: Kristus je govoril o templju svojega telesa

Iz razlage Janezovega evangelija Origena, duhovnika (10, 20) Kristus je govoril o templju svojega telesa   Poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil. Vase zaverovani in posvetno misleči ljudje se mi zdijo podobni tem Judom, ki so nejevoljno prenašali, da je Jezus pregnal tiste, ki so iz Očetove hiše naredili tržnico za svoje posle. Zahtevali so znamenje, po katerem bi spoznali, da ima Jezus pravico do takega ukrepanja, znamenje, da je božji Sin, česar niso hoteli priznati. Toda Odrešenik preide na govor o svojem telesu in jim, kakor bi govoril o templju, na vprašanje: kakšno znamenje nam pokažeš, da smeš to delati, odgovori: poderite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil. Oboje, tempelj in Jezusovo telo, se mi zdi, predstavljata Cerkev, saj je ta zgrajena iz živih kamnov: Cerkev je duhovna hiša za sveto duhovništvo, zidana na temelju apostolov in prerokov, in glavni vogelni kamen je sam Kristus Jezus, ki je resnično tempelj. Pri apostolu beremo tudi to misel: Vi pa ste Kristusovo telo in vsak zase udje. Morda to pomeni, da se bodo stični sklepi tempeljskih kamnov zrahljali, da se bodo, kakor je zapisano v 22. psalmu, vse Kristusove kosti razklenile zaradi preganjanj in preizkušenj, ki jih povzročajo nasprotniki celovitosti templja. Toda tempelj bo zopet postavljen in telo bo vstalo tretji dan, na dan po dnevu trpljenja in naslednjem dnevu, ki je dan dopolnitve. Napočil bo namreč na novem nebu in na novi zemlji tretji dan. Tistega velikega Gospodovega dne se bodo zbudile te kosti, hiša Izraelova. Na ta način pa resnica, da je Kristus po prestanem trpljenju na križu vstal od mrtvih, vključuje tudi skrivnost vstajenja vsega Kristusovega telesa. Kakor je bilo čutno Jezusovo telo pribito na križ in pokopano, pa je potem vstalo od mrtvih, tako je vse telo Kristusovih vernikov s Kristusom pribito na križ in nekako umira. Kakor Pavel se naj noben vernik ne hvali z ničemer razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je on križan svetu in svet njemu. Zato pa vernik ni le križan skupaj s Kristusom in svetom, ampak je tudi skupaj z njim pokopan. Pokopani smo bili torej z njim po krstu v smrt, pravi Pavel, a dodaja, kakor bi aro vstajenja imel že v rokah: z njim smo vstali tudi mi.