20. november: Molitev k Dobremu pastirju

Iz razlage Visoke pesmi sv. Gregorja iz Nise, škofa (2. pogl.) Molitev k Dobremu pastirju   Kje paseš, Dobri pastir, ki dvigaš na ramena vso čredo? Vsa človeška narava je namreč ovca, ki jo je Dobri pastir vzel na svoja ramena. Pokaži mi, kje je zelenica, odkrij mi osvežujoči studenec, povedi me na sočno pašo, pokliči me po imenu, da bom jaz, tvoja ovca, slišala tvoj glas, in s svojim glasom mi podari večno življenje. Povej mi ti, ki ga ljubi moja duša. Tako te namreč imenujem, zakaj tvoje ime je nad vsemi imeni in je neizrekljivo in nedojemljivo celotni razumni naravi. Tvojemu imenu, ki razodeva tvojo dobroto, odgovarja ljubezen moje duše do tebe. Kako bi te ne ljubila, ko si me tako ljubil, mene vso umazano, da si dal svoje življenje za ovce, ki jih paseš? Zamisliti si ni mogoče večje ljubezni: v zameno za moje rešenje si zastavil svoje življenje. Pouči me torej, kje paseš, da najdem odrešujočo pašo, se nasitim z nebeško hrano! Kdor je ne je, ne more vstopiti v življenje. Naj pohitim k tvojemu izviru in zajamem božjo pijačo iz tvoje strani, ki jo je odprla sulica, da bi se izlivala voda iz tvoje srčne žile in napajala žejne. Kdorkoli jo okuša, postane studenec vode, tekoče v večno življenje. Če me boš pasel na teh pašnikih, mi boš dal opoldne počivati. V miru se bom naslonila in zaspala, počivala bom v brezsenčni luči. Sonce sije tedaj nad glavo, zato naokrog izginejo vse sence. Tako daješ počivati tistim, ki jih paseš, ko sprejemaš svoje otroke k sebi na svoje počivališče. Opoldanskega počitka je vreden samo otrok luči in otrok dneva. Le temu, ki se je enako oddaljil od večernega in jutranjega mraka, to je, od področja, kjer se zlo začenja in kjer se končuje, sonce pravičnosti deli opoldanski počitek. Razloži mi torej, kje naj se pasem in po kateri poti pridem v opoldanski počitek, da ne bi zašla stran od tvoje dobro vodeče roke in se bi z nevednostjo do resnice pridružila ovcam, ki ne spadajo v tvojo čredo. Tvoja nevesta tako govori, ko hrepeni po lepoti, s katero jo ožarja Bog. Želi se poučiti, kako bi za vedno ostal njen obraz ves lep.