26. avgust: Kdor je žejen, naj pride k meni in naj pije

Iz Navodil sv. Kolumbana, opata (13., o Kristusu, viru življenja, 1-2) Kdor je žejen, naj pride k meni in naj pije   Prisluhnite, bratje, tej besedi. Zvedeli boste nekaj važnega. Tešite duhovno žejo s požirki iz božjega studenca, ki vam ga bom pokazal, vendar žeje ne boste pogasili. Pijte, vendar ne boste se napili. Vabi nas namreč sam živi vir, studenec življenja in kliče: Kdor je žejen, naj pride k meni in naj pije. Jeremija naj vam pove, kaj boste pili, in sam izvir vas opozarja nase: Mene so zapustili, studenec žive vode, govori Gospod. Gospod in naš Bog, Jezus Kristus, je sam vir življenja in nas vabi, da se ob njem, studencu, napijemo. Pije, kdor ga ljubi; pije, kogar žeja po božji besedi; kdor ga zares ljubi, ga želi. Pije, kdor ljubi in hrepeni po modrosti. Poglejte, odkod prihaja ta studenec: isti je vir vode in kruha; edinorojeni Sin Kristus, naš Bog in Gospod je namreč kruh in izvir, po katerem moramo vedno hrepeneti. Če ga z ljubeznijo jemo in s hrepenenjem uživamo, še naprej hrepenimo po njem in si ga še želimo. Podoben je studencu, iz katerega naj vedno polni hrepenenja z veliko ljubeznijo pijemo, se iskreno veselimo in uživamo njegovo slast. Gospod je sladak in prijeten. Če ga uživamo in pijemo, smo ga vendar še lačni in žejni, ker je naša jed in pijača, katere nikoli ne moremo vzeti in popiti do konca. Čeprav ga jemo, ga ne pojémo. Čeprav ga pijemo, ga ne popijemo, ne izgine. Saj je ta naš kruh večen in studenec večno prijeten. Zato pravi prerok: Vsi, ki ste žejni, pojdite k studencu. Ta studenec je namreč za žejne. Ni za site. Zato tudi žejne, ki jih je v govoru na gori blagroval, kliče k sebi. Nikoli jim pijače ne bo dovolj. Čim več je bodo popili, tem bolj je bodo žejni. Po pravici, bratje, božja Beseda je studenec modrosti v višavah, ki moramo hrepeneti po njem, ga iskati, ga vedno ljubiti. V njem so po apostolovi besedi skriti vsi zakladi modrosti in vednosti. Iz njih naj vsi žejni zajemajo. Če si žejen, pij iz studenca življenja. Če si lačen, jej kruh življenja. Blagor lačnim tega kruha in žejnim tega vira! Vedno bodo jedli in pili in hrepeneli bodo, da bi še jedli in pili. Presladko je namreč, kar človek vedno je in pije, pa je še lačen in žejen, še vedno mu gre v slast in si še želi. Zato pravi prerok: Okusite in spoznajte, kako sladek in kako prijeten je Gospod.