28. april: Bodi božja daritev in duhovnik

Iz govorov sv. Petra Krizologa, škofa (108. govor) Bodi božja daritev in duhovnik   Rotim vas, bratje, pri božjem usmiljenju. Pavel nas roti, še več, po Pavlu nas Bog roti, ker ima rajši našo ljubezen kakor pa strah. Prosi nas on, ki noče biti le Gospod, ampak prav tako tudi Oče. Prosi nas Bog v svojem usmiljenju, da bi mu ne bilo treba nas kaznovati s svojo strogostjo. Poslušajte besede rotečega Gospoda: Poglejte, spoznajte v meni svoje telo, svoje ude, notranje organe, kosti in kri. Če se že Boga bojite, zakaj ne ljubite vsaj tega, kar je vaše? Če bežite pred Gospodom, zakaj se ne zatečete k bratu? Morebiti vas bega veličina trpljenja, ki ste ga povzročili. Nikar se ne bojte. Križ ni mene končal, prebodel je smrt. Žeblji mi ne povzročajo bolečin, temveč mi budijo ljubezen do vas. Rane ne izvabljajo vzdihov mojemu srcu, ampak vas vabijo k njemu. Razpetost telesa ne veča mojih muk, marveč vam odpira moje naročje. Moja kri se ne izteka zaman, odplačuje ceno odkupnine za vas. Pridite, vrnite se torej in si vsaj tako pridobite izkustvo o Očetu, ki vrača dobro za hudo, ljubezen za krivice, ljubezen v zameno za številne rane. Poslušajmo že vendar, kaj prosi apostol: Rotim vas, bratje, dajte svoja telesa. S to svojo prošnjo je apostol vse ljudi povzdignil do duhovniškega dostojanstva: dajte svoja telesa v živo daritev. Kako nezaslišano vzvišena je duhovniška služba kristjana, ko je človek sam zase daritev in duhovnik. Ne išče več zunaj sebe, kaj bi prinesel v dar Bogu, ampak sam postane to, kar se žrtvuje. Pri tem sta dar in duhovnik eno, žrtev je zaklana, a vendar živi; duhovnik je ne ubije, a jo kljub temu daruje. Čudovito je darovanje, kjer se žrtvujeta telo in kri na netelesni način. Rotim vas torej, bratje, pravi apostol, pri božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo daritev. Bratje, tej daritvi je vzor Kristus, ki je daroval svoje telo tako, da je življenje dal za življenje sveta. Njegovo telo je res bilo živa žrtev, ker kljub usmrtitvi Kristus živi. S tako žrtvijo se smrt preživi, daritveni dar ostane, hostija živi in smrt prejme kazen. Zaradi tega se mučenci s smrtjo rodijo, s koncem začnejo, po usmrtitvi živijo, in tisti, ki so bili ugasnjeni na zemlji, žarijo v nebesih. Rotim vas torej, bratje, pravi apostol, pri božjem usmiljenju, dajte svoja telesa v živo in sveto daritev. To je tisto, kar prerok opeva: Klavnih in jedilnih daritev nisi hotel, a telo si mi pripravil. O človek, postani zares božja žrtev in duhovnik, in ne zanemarjaj tega, kar ti je podelila božja oblast. Obleci si oblačilo svetosti, opaši se z vezjo čistosti in tvoje pokrivalo naj bo Kristus. Križ naj nenehno varuje tvoje čelo, prsi naj povezuje skrivnost božje vednosti, naj izhaja iz tebe molitev kakor kadilo v prijeten vonj, vzemi v roke meč Duha, tvoje srce naj bo oltar in tako brez strahu položi nanj svoje telo, da ga daruješ Bogu. Bog si želi vere, ne pa smrti; žejen je vdanosti, ne krvi; pomiri ga dober namen, ne pa uničenje daru.