28. julij: Sejte si seme pravičnosti

Iz govorov sv. Bazilija Velikega, škofa (O ljubezni 3, b) Sejte si seme pravičnosti   Človek, posnemaj zemljo, ki rodi sad, da se ne boš zdel slabši od mrtve snovi. Zemlja ne rodi sadov za lastno uživanje, ampak za tvojo prehrano. Ti pa, če pridelaš kakršen koli sad dobrodelnosti, ga pobereš zase, kajti milosti dobrih del se povrnejo darovalcem. Nekaj si dal lačnemu človeku in kar si dal, se ti kot tvoje povrne z obrestmi vred. Pšenično zrno zasejano v njivo raste in zori v korist sejalcu, podobno ti bo kruh, ki si ga dal lačnemu, potem prinesel mnogo dobrega. Poljski pridelki, ki jih boš pobral, naj ti postanejo predmet za nebeško setev. Prerok Ozej namreč pravi: Sejte si seme pravičnosti. Četudi nerad, boš moral svoje imetje pustiti, s častjo pa, ki spremlja dobra dela, boš stopil pred Gospoda. Tedaj te bo vse ljudstvo, ki bo stalo okoli tebe pred sodnikom vseh ljudi, pohvalilo kot hranitelja in dobrotnika z vsakršnimi človekoljubnimi imeni. Ali ne vidiš v amfiteatru ljudi, ki razsipno trošijo svoje bogastvo za rokoborce, igralce in borilce z zvermi, čeprav je že sam pogled nanje neprijeten? Gre jim za kratkotrajno slavo, da bi poželi vzklikanje in ploskanje občinstva. Ti pa tako skopariš z dajanjem potrebnih stvari, s katerimi bi si lahko pridobil tako sijajno slavo, da bi te sprejel Bog, te hvalili angeli, te blagrovali ljudje vseh časov, te obdala večna slava in bi v zameno za podelitev minljivih dobrin prejel za plačilo venec pravičnosti in nebeško kraljestvo. Vendar vse to ti ni nič mar in zaradi prizadevanja za sedanje reči prezreš dobrine, v katere bi moral upati. Zgani se torej in na različne načine razdeljuj svoje bogastvo, bodi plemenit in velik v delitvi sredstev potrebnim ljudem. Naj velja tudi zate rek: Darežljivo deli ubogim, njegova dobrota ne mine. Kako silno hvaležen bi moral biti revežu, ki je navsezadnje tvoj dobrotnik, biti vesel in se veseliti časti, da ti ni treba trkati na vrata drugih ljudi, ampak da drugi trkajo na tvoja vrata. Zdaj pa si ves pobit in mrk, izogiblješ se srečanju z njimi, da ti ne bi bilo treba dati kake drobtinice iz rok. Samo to je tvoja beseda: »Nimam, nič ne dam, kajti ubog sem.« Zares si ubog in živiš v pomanjkanju vsega dobrega: ubog si v človekoljubnosti, v veri v Boga in si brez upanja na večnost.