29. maj: Notranje pričevanje

Iz razlage Jobove knjige sv. Gregorja Velikega, papeža (10. knj., 47-48) Notranje pričevanje   Kdor je kakor jaz svojemu prijatelju v zasmeh, naj kliče k Bogu in ga bo uslišal. Pogosto se slaboten duh zaradi pohvale nad dobrimi deli prepusti vzhičenju, zanemarja notranje nagibe in se obeša samo na to, kar sliši. Zato se bolj veseli, da ga imajo za dobrega, namesto da bi bil v resnici dober. Medtem ko hrepeni po pohvali, zanemarja, kar je začel postajati. Tako se oddaljuje od Boga prav zaradi stvari, ki se zdijo Bogu všečne. Včasih pa si človek zares prizadeva delati z dobrim namenom, toda vseeno ga ljudje mučijo z zasmehovanjem. Opravlja čudovita dela, prejema pa zasramovanje. Zaradi pohvale bi bil ves izven sebe, toda zaradi žalitev se vrača vase. Tako se toliko bolj v duhu oklepa Boga, kolikor bolj na zunaj ne najde pokoja. Samo v Stvarnika zaupa, med zmerjanjem in zasmehovanjem kliče za pričo samo svojo vest. Prizadeta duša je toliko bližja Bogu, kolikor manj ji je za človeško naklonjenost. Takoj se zateče k molitvi in zaradi pritiska od zunaj se vedno bolj očiščuje in tako lažje prodira v duhovne globine. Zato je Job pravilno dejal: Kdor je kakor jaz svojemu prijatelju v zasmeh, naj kliče k Bogu in ga bo uslišal. Ko namreč hudobni grajajo življenje dobrih, razodevajo, kakšno pričevanje naj dobri iščejo za svoja dela. Tako se dobri poglabljajo v molitvi in združujejo z Bogom, medtem ko zapuščajo človeško hvalo. Pripomniti je treba, kako modro pravi Job: kakor jaz. So namreč taki, ki jih ljudje ponižujejo, in vendar jih Bog ne usliši. Kadar je namreč zasmeh uperjen proti krivdi, ni pri tem nikake zasluge kreposti. V zasmeh je pravični in nedolžni. Modrost tega sveta je s premetenostjo prikrivati čustva, z besedami skrivati misli, lažno prikazati kot resnično, resnico pa kot laž. V nasprotju s tem pa je modrost pravičnih: ne hlinijo se misli so jim jasne kot besede, dobro delajo brez pridržka, raje zlo trpijo kot delajo, za krivice se ne maščujejo, prezir zaradi resnice imajo za čast. Toda takšno preproščino pravičnega zasmehujejo, ker imajo modrijani tega sveta iskreno krepost za nespamet. Vse kar namreč napravijo pravični pošteno, imajo pametnjaki za neumnost, in vse kar potrdi resnica, imajo za nesmisel.