31. december: Gospodovo rojstvo je rojstvo miru

Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (6. govor, 2-3, Na praznik Gospodovega rojstva) Gospodovo rojstvo je rojstvo miru   Čeprav je ono detinstvo, ki ga je vzelo nase veličastvo božjega Sina, doseglo z rastjo dobo zrelega človeka in so potem, ko je bilo dovršeno zmagoslavje trpljenja in vstajenja, minila vsa ponižujoča dela, ki jih je sprejel za nas, nam vendar današnja slovesnost iz Device Marije rojenega Jezusa obnavlja njegove svete dneve; in ko častimo rojstvo našega Gospoda, spoznavamo, da slavimo s tem tudi svoj začetek. Kristusovo rojstvo je začetek krščanskega ljudstva, in rojstvo Glave je hkrati rojstvo telesa. Vsi posamezni poklicani imajo sicer svoj red in sinovi Cerkve imajo vsak svojo življenjsko dobo; vendar je vsa množica vernikov, ki je rojena iz krstnega studenca, kakor je s Kristusom v trpljenju križana, v vstajenju obujena, v vnebohodu postavljena na Očetovo desnico, tako tudi z njim rojena v njegovem rojstvu. Kajti vsak človek, naj se v katerem koli delu sveta znova rodi v Kristusu, potem ko zapusti stranpot prvega človeka, postane nov človek s tem, da se znova rodi. To ni več potomstvo po telesnem očetu, temveč potomstvo rodu Odrešenika, ki je postal Sin človekov, da bi mogli biti mi božji sinovi. Če bi namreč on ne prišel k nam v tej ponižnosti, bi ne mogel nihče z nobenimi svojimi zaslugami priti k njemu. Veličina milosti, ki nam jo je naklonil, zahteva od nas tej dobroti primerno spoštovanje. Kakor uči blaženi apostol, nismo prejeli duha tega sveta, temveč Duha, ki je iz Boga, da bi spoznali to, kar nam je Bog dal. Njega ne moremo častiti res vredno, kakor da mu damo to, kar sam daje. Kaj pa moremo v zakladu Gospodove darežljivosti najti tako primernega v čast današnjega praznika, kakor mir, ki ga je najprej angelski zbor oznanjal ob Gospodovem rojstvu? Mir je namreč tisti, ki rodi božje otroke, hrani ljubezen in ustvarja edinost; je pokoj blaženih in prebivališče večnosti; njegova lastna in posebna zasluga je, da pridruži Bogu tiste, ki jih loči od sveta. Zato naj vsi, ki niso bili rojeni iz krvi, ne iz poželenja mesa, ne iz volje moža, ampak iz Boga, darujejo Očetu slogo miroljubnih sinov in vsi posinovljeni udje naj prehajajo v Prvorojenega novega stvarstva, ki je prišel, da izpolni ne svojo, ampak voljo tistega, ki ga je poslal. Očetova milost namreč ni posinovila nesložnih ali sprtih dedičev, temveč tiste, ki imajo isto mišljenje in ljubijo eno. Tisti, ki so preoblikovani v eno podobo, morajo imeti slično dušo. Gospodovo rojstvo je tudi rojstvo miru. Apostol namreč govori tako: On je naš mir, ki je oba dela združil v eno; kajti tako Jud kakor pogan imava po njem v enem Duhu dostop k Očetu.