4. december: Ostanite budni, Gospod se bo vrnil

Iz razlage evangeljske harmonije sv. Efrema, diakona (18, 15-17) Ostanite budni, Gospod se bo vrnil   Da bi Kristus naredil že konec apostolskemu spraševanju, kdaj se bo vrnil, jih je zavrnil: Tega še angeli ne vedo, niti Sin ne, nihče! Ni treba, da veste, kdaj bo to. Prikril nam je ta trenutek, da bi vsi ostali pozorni ter bi računali, da pride ob našem času. Če bi bil pa povedal, kdaj pride, bi njegov prihod izgubil pravi pomen. Sodobniki njegovega prihoda ne bi tako hrepeneli po njem. Napovedal je svoj prihod, ni pa rekel, kdaj pride, da bi človeški rodovi vseh časov z enakimi željami mislili nanj. Čeprav nam je Gospod dal znamenja svojega prihoda, si o pravem trenutku nismo na jasnem. Njegova znamenja se zelo spreminjajo. Ena minevajo, druga nastajajo. Zato je njegov zadnji prihod podoben prvemu. Kakor so pravični in preroki upali, da se bo tedaj razodel, in so ga čakali, tako tudi danes upa vsak pravi vernik, da ga bo dočakal v svojem času. Saj nam ni napovedal, kdaj pride. Posebej pa nam je zamolčal čas svojega prihoda, ker je želel, da nihče ne bi mislil, da vodi njegov prihod slepa usoda. Saj mu je vendar vse podložno! Kako bi naj mu bilo prikrito, kar je sam določil, ko je vendar še znamenja svojega prihoda jasno opisal. S takim ravnanjem je dal več časti znamenjem svojega prihoda. Zdaj lahko vsi rodovi menijo, da bo morda prišel ob njihovem času. Bedite torej, ker med spanjem naša narava ni pod našim nadzorstvom. Tedaj se ravna po naravnih težnjah in zakonih. Kadar pa se duša prepusti globokemu spancu, na primer malodušnosti ali žalosti, jo ima sovražnik v svojih rokah. Ravna z njo, kakor ga je volja. Nad naravo torej v snu gospodujejo naravne moči, nad dušo pa sovražnik. Gospod zahteva budnost za telo in dušo. Glede telesa nam naroča, naj ne zaspimo, glede duše pa, naj se varujemo lenobnega strahu. Zato pravi Sveto pismo: Zbudite se, pravični! Vstal sem in zdaj sem pri tebi. Ne omaguj! V njem imamo torej pomoč, da ne bomo omagali.