4. februar: Razločevanje duhov si je mogoče pridobiti

Iz spisov O duhovni popolnosti Diadoha, škofa iz Fotike (6, 26. 27. 30) Razločevanje duhov si je mogoče pridobiti   Prava modrost je, da znaš razločevati, kaj je dobro in kaj je slabo, ne da bi se zmotil. Če pride do tega, potem vodi pot pravičnosti dušo k Bogu, soncu pravice, in jo usmerja vedno globlje do neskončnega žarišča vednosti, da z velikim zaupanjem hrepeni le po ljubezni. Tisti, ki se bojujejo, morajo ohranjati dušo izven toka notranjih vznemirjanj, da more pamet razlikovati misli, ki prihajajo. Tako lahko dobre, ki jih navdihuje Bog, potaplja v globino svojega spomina, slabe, ki jih navdihuje zli duh, pa odganja. Dokler je namreč morje mirno, morejo ribiči videti na dno morja in jim ribe ne morejo uiti. Kadar pa ga vetrovi zburkajo, je v besnem neurju zakrito vse, kar je v času spokojne tišine vidno očem. Vse orodje, ki ga uporabljajo ribiči pri ribolovu, tedaj nič ne pomaga. Dušo more očistiti le Sveti Duh. Če namreč ne vstopi on, Močni, in ne užene tatu, ne bomo rešili tega, kar je nakradel. Treba je, da omogočamo z mirom v duši delovanje Svetega Duha, to se pravi, da moramo imeti vedno pri sebi prižgano svetilko razpoznavanja. Če bo ta vedno svetila v globinah duše, ne bodo zoprni in zatemnjujoči vplivi hudobnih duhov le razkrinkani, marveč bodo tudi močno pojemali, ker jih bo preganjala sveta in veličastna luč. Zato pravi apostol: Duha ne ugašajte! To pomeni: ne žalostite Svetega Duha s hudobnimi in slabimi mislimi, da vas ne bo prenehal varovati s svojim sijem. Večne in poživljajoče luči Svetega Duha sicer ni mogoče ugasniti, žalost ali odvratnost do nas pa ga lahko prisilita, da nas pusti brez luči spoznanja v temi in nejasnosti. Razlikovanje duha je sposobnost, s katero razlikujemo in presojamo stvari. Kadar je telo zdravo, znamo s čuti razlikovati, kaj je dobro in kaj je slabo, in težimo za tem, kar nam ugaja. Tako je tudi z našo dušo. Ko je dosegla popolno ravnotežje in zdravje, more kljub neštetim skrbem polno uživati božjo tolažbo. Z izvrševanjem ljubezni do Boga in bližnjega se more dolgo veseliti spomina te tolažbe in vedno težiti za višjimi dobrinami, kot pravi apostol: Prosim, da bi vaša ljubezen bolj in bolj rastla v spoznanju in vsaki razumnosti, da boste preskušali, kaj je boljše.